V knjigi avtorica najprej teoretsko opredeli populizem in utemelji tipologijo populizmov glede na različne oblike družbe, politične paradigme in njihova razmerja do različnih valov globalizacije. Pri tem karizmo konceptualizira v povezavi z institucionalizacijo politične organizacije in jo poveže s kazalniki za merjenje stopnje institucionalizacije po Muselu in Vercesiju (2019). Ob upoštevanju nepopolnosti populističnih ideologij v ožjem smislu pojasni konceptualizacijo njihovega umeščanja v levo–desni kontinuum in ideološko mavrico populizmov. V empiričnem delu knjige, ki izhaja iz poglavja, v katerem svojo raziskavo teoretsko-konceptualno utemelji, predstavi študije primerov predmodernega, modernega in postmodernega populizma v Sloveniji. Po primerjalnem poglavju raziskavo sklene z zaključnimi mislimi.