Socialna ustavna demokracija : iz filozofije in teorije v prakso

Name: Socialna ustavna demokracija : iz filozofije in teorije v prakso - Spletna knjigarna Buča
Brand: Založba Univerze na Primorskem
SKU: 9789617023176
Price: 22.50 EUR
Availability: InStock

Andraž Teršek

KATEGORIJA: Pravo

ZALOŽBA: Založba Univerze na Primorskem

REDNA CENA:

25.00 €

VAŠ PRIHRANEK 2,50 €

VAŠA CENA

22.50 €

Izvirna cena je bila: 25,00 €.Trenutna cena je: 22,50 €.

99 na zalogi

DOBAVNI ROK:

2 – 5 DNI

Mehka vezava
360 strani
slovenski jezik

Leto izida: 2017

Založba: Založba Univerze na Primorskem

ISBN: 9789617023176

PREDGOVOR

V primerjavi s pravno državo je socialna država (bodisi kot Sozialstaat ali Welfare State) produkt kasnejše moderne dobe, saj se prične razvijati šele ob koncu
19. stoletja. Ustavne socialne pravice, kot človekove pravice druge generacije,
pa resneje zaživijo v mednarodnih pravnih dokumentih, nacionalnih ustavah
in praksi šele po drugi svetovni vojni. Toda kljub vsem tem naporom se zdi, da
še niso dosegle tiste normativne moči, ki jih imajo človekove pravice prve generacije, torej državljanske in politične pravice. V tej zvezi imamo v ustavah
številne rezerve (t. i. réserve de la loi), ki napotujejo na zakonsko ureditev, za to
pa vemo, da v času suhih krav te pravice krči, kjer more.

Tako se zdi, da so v realnosti socialna država in z njo socialne ustavne pravice žal ekonomska, ne pravna kategorija, ker so prej kot od pravne ureditve odvisne od družbene blaginje, ki jo premore neka družba. V razviti Evropi, ki je pravzaprav svetovna socialna oaza, so ob znosni egalitarnosti te pravice zagotovljene na zgledni ravni, v ZDA pa so ob odsotnosti pravnega občutka za egalitarnost kljub visokem BDP številni ljudje iz socialnega sistema izključeni.

V zvezi z nadaljnjim civilizacijskim razvojem socialne države se torej odpirajo številna vprašanja: (1) kako doseči, da se bodo po svoji normativni moč socialne ustavne pravice približale državljanskim političnim; (2) kaj storiti, da se ob nadaljnjem razvoju socialnega stebra ne bo rušil steber pravne države (v smeri t. i. socialne pravne države), do česar lahko vodijo siceršnji javnosti všečni populistični ukrepi v srednji Evropi v zadnjem času; (3) kako doseči, da bo tudi pravno zagotovljen nek dejanski in dovolj trden minimum socialne države, ki bo pomenil spodnjo raven, pod katero bo delovanje tudi nepravno.

Eden od poskusov je gotovo povezovanje socialnih pravic z državljanskimi pravicami, npr. pravice do pokojnine s pravico do zasebne lastnine, pa pravice zoper revščino s pravico do osebnega dostojanstva. Gotovo pa so še številne druge možnosti, ki jih razvijajo pravni misleci, katerim čut za socialno pravičnost ne da miru, tako da iščejo različne pravne možnosti za boljši, bolj pravičen in dovolj socialno vzdržen svet. Eden takšnih domačih plodnih avtorjev je tudi izr. prof. dr. Andraž Teršek s Primorske univerze, ki tu bralcu ponuja recept svoje »Socialne ustavne demokracije«.

Torej, vzemi, bralec, knjigo v roke! In z njo najdi boljši svet … prof. dr. Marko Novak