Rimska kurija

Ko je bistroumni papež Janez XXIII. po izvolitvi leta 1958 odgovarjal na vprašanja, je bilo med njimi tudi naslednje: ≫Koliko ljudi dela v Rimski kuriji?≪ in njegov šaljivi odgovor se je glasil: ≫Približno polovica.≪

Ta zgodba se pogosto uporablja kot ponazoritev domnevnih napetosti med vladajočim papežem, potrebami krajevnih škofov ali željami laikov z vsega sveta na eni in togostjo kurijskih uradnikov na drugi strani.

A temeljni smisel obstoja Rimske kurije s svojimi številnimi ustanovami je pomoč rimskemu papežu pri izvrševanju njegove pastirske službe v korist celotni Cerkvi. Msgr. Anthony Ekpo v tej knjigi ponuja pregledno zgodovinsko, teološko in pravno razlago narave Rimske kurije ter njenega delovanja, še zlasti po zadnji reformi, ki jo je izvedel papež Frančišek z apostolsko konstitucijo Praedicate Evangelium (Oznanjajte evangelij) leta 2022. Reforma papeža Frančiška sledi želji, da bi Cerkev dobila misijonarski videz ter da se obnovi prvotni duh Rimske kurije, ne da bi se pri tem odrekli spretnostim in izkušnjam, pridobljenim v stoletjih njenega razvoja.

Odlomek iz knjige:

Kar danes imenujemo Rimska kurija, ima dolgo in zapleteno zgodovino. Je cerkvena ustanova, ki je nastala kot posledica potrebe po pomoči naslednikom svetega Petra pri upravljanju vesoljne Cerkve. Ne bi smelo biti presenetljivo, da ima rimski papež sicer ≫vrhovno, polno, neposredno in splošno redno oblast v Cerkvi in jo more vedno svobodno izvrševati≪ (kan. 331), vendar pa pri opravljanju svoje službe pastirja vesoljne Cerkve še vedno potrebuje pomoč drugih. Dejansko ne bi mogel kot papež opraviti vseh cerkvenih zadev brez pomoči. Zato so papeži pri upravljanju vesoljne Cerkve skozi čas klicali na pomoč usposobljene može in žene. Prvi papeževi pomočniki nikakor niso bili organizirani v sistematično osebje, vendar bi lahko trdili, da so pomenili začetek tega, kar je pozneje postalo Rimska kurija, ≫ki se je sčasoma razvila v pomembno organizacijo, sposobno učinkovito služiti vesoljni Cerkvi≪.

Ključne vsebine:

• Vatikanske dikasterije in njihove specifične funkcije
• Kardinalski kolegij in njegova vloga pri vodenju cerkve
• Papeževa uprava in procesi odločanja
• Cerkovna administracija v praksi
• Sodobne reforme vatikanske strukture
• Posebej koristno za:
• Teologe in študente cerkvenih ved
• Duhovnike in pastoralne delavce
• Zgodovinarje katoliške cerkve
• Vernike, ki želijo globlje razumeti cerkveno organizacijo
• Raziskovalce cerkvenih institucij

Praktična vrednost:

Knjiga ni le teoretični pregled, temveč praktičen vodnik za vse, ki se srečujejo z vatikanskimi strukturami ali potrebujejo temeljito razumevanje cerkvene administracije. Ta publikacija omogoča celovit vpogled v delovanje osrčja katoliške cerkve in je nepogrešljiv priročnik za razumevanje sodobnih cerkvenih procesov in reform.

Ključne besede:

rimska kurija, vatikanska uprava, cerkovna hierarhija, vatikanske dikasterije, kardinalski kolegij, cerkovna administracija, papež in kurija, vatikanski sistem, cerkveno pravo, ekleziologija

O avtorju:

Monsinjor Anthony Ekpo je doktoriral iz sistematične teologije (Avstralska katoliška univerza) in kanonskega prava (Papeška univerza Gregoriana). Je gostujoči profesor kanonskega prava na Papeški univerzi Gregoriana in izredni profesor na Avstralski katoliški univerzi. Objavil je številne knjige in članke s področja teologije in kanonskega prava. Od septembra 2016 do aprila 2023 je delal v Oddelku za splošne zadeve vatikanskega Državnega tajništva. Dne 17. marca 2023 je bil imenovan za kaplana Njegove Svetosti papeža Frančiška, dne 18. aprila 2023 pa za podsekretarja Dikasterija za celostni človeški razvoj.