Knjiga je unikaten »vodič« po Berlinu, »turiste in nove obiskovalce« kakor Dantejev Vergil ob »klicu velemesta« popelje skozi »teoretsko orožarno« po petih »infrastrukturah mesta«, ki producirajo sodobno zgodovinsko subjektivnost »liberalno-libertarne družbe«. Razčlenjuje infrastrukture drog, klubov, sodobne umetnosti, nove ekonomije (start-upov) in vsesplošne turistifikacije ter njihovo medsebojno prepletanje.

Teoretsko in po stilu pisanja je knjiga nadaljevanje poti, kjer so končali situacionisti, in teorijo povezuje z insajderskimi uvidi, antropološkimi skicami ter družbeno in kulturno kritiko. Pri tem ji uspe biti do sodobnega Berlina kritična, ne da bi bila dismisivna ali moralistična, razvoj Berlina v turistično/hedonistično/kulturniško meko pa vpne v širše procese razvoja sodobnega kapitalizma.

»Pariz bo vselej Pariz, Berlin pa nikdar ne bo Berlin,« je nekoč dejal francoski kulturni minister Jack Lang. Slovenska parafraza tega je lahko song benda SBO »Ljubljana je Berlin«.

Knjiga ima dve plati istih procesov: berlinsko – Hausdorfovo analizo »Berlin ni Berlin« ter ljubljansko – »Ljubljana je Berlin«, štiri besedila o »najlepšem mestu na svetu«, ki so jih prispevali Primož Krašovec, Manca Grgić Renko, Benjamin Krnetić in Šiša.

Berlin ni Berlin, Ljubljana je Berlin je, skratka, vodič, ki nas uvaja v posvečene prostore in hkrati nagovarja k izhodu. Uvaja ga predgovor, ki ga je Nicolas Hausdorf spisal posebej za slovensko izdajo.