Cena povezanosti: Kako kapitalizem s podatki kolonizira in si prisvaja človeško življenje

Iz spremne besede Neje Berger:

Če sledimo teoretski opredelitvi podatkovnega kolonializma, ga torej prepoznamo kot posledice ekstrakcije podatkov zahodnega uporabnika tehnoloških platform v dispozitivu kontrole. Če besedno zvezo »podatkovni kolonializem« uporabimo bolj dobesedno, pa jo lahko povežemo z uporabo sodobnih tehnologij za dejanski nadzor in ubijanje koloniziranih subjektov. Ob tem je ključno poudariti dvoje: da med tema dvema opredelitvama obstaja ključna razlika in da so orwellovski strahovi, ki jih določeni zahodni kritiki pogosto povezujejo s prvo opredelitvijo, že realnost druge.

Odlomek iz knjige: 

Podatkovne prakse v izvotljenem družbenem svetu podatkovnega kolonializma vsakdanjemu življenju nalagajo zahtevo po podreditvi sledenju in sklapljajo področje delovanja jaza z mrežo podatkovne ekstrakcije, mrežo, ki jo zakonodaja komajda regulira, ter na ta način vdirajo v minimalni prostor jaza. Ekstraktivna družbena razmerja, na katerih temelji podatkovni kolonializem, narekujejo temeljno obliko razlaščanja. Življenje, ki mu nekdo nenehno sledi, je razlaščeno življenje, v katerega prostor ves čas vdira in ga podreja ekstrakciji zunanja oblast.

O avtorjih:

✍️ Nick Couldry je sociolog in poučuje medije, komunikacijo in družbeno teorijo na London School of Econimics. V svojem delu se ukvarja z mediji z vidika simbolne moči, zgodovinsko zgoščene v medijskih institucijah. Poleg Cene povezanosti je objavil številne druge odmevne knjige, kot so Media: Why It Matters, The Mediated Construction of Reality (v soavtorstvu z Andreasom Heppom), Data Grab: The New Colonialism of Big Tech and How to Fight It (v soavtorstvu z Ulisesom A. Mejiasom).

✍️ Ulises A. Mejias poučuje komunikacijske študije na univerzi SUNY Oswego v New Yorku ter je soustanovitelj Non-Aligned Technologies Movement, združenja za skupnostno rabo digitalnih tehnologij, in dekolonialističnega aktivističnega omrežja Tierra Común. V svojem delu se ukvarja s podatkovnim kolonializmom, filozofijo tehnologije, sociologijo podatkov in politično ekonomijo digitalnih medijev.