Družbena (ne)enakost spolov in sociološko akademsko izobraževanje je znanstvena monografija sociologinje Mace Jogan, ki prinaša spolno občutljiv vpogled v zgodovino Fakultete za družbene vede v obdobju 1961–2011.

Knjiga analizira postopno vključevanje žensk na različne ravni delovanja fakultete – od organizacijskih struktur do oblikovanja in izvajanja študijskih programov. Posebno pozornost namenja procesom feminizacije akademskega osebja ter vprašanju, kako se je spolna perspektiva vključevala v izobraževalne in raziskovalne programe.

Monografija predstavlja pomemben prispevek k razumevanju razvoja sociološkega izobraževanja v Sloveniji ter hkrati odpira vprašanja o vlogi spola v akademskem prostoru. Avtorica poudarja, da gre za prvi korak v sistematičnem raziskovanju teh procesov, ki ostajajo relevantni tudi za sodobne razprave o enakosti spolov v znanosti in izobraževanju.

Delo tako ni le zgodovinski pregled, temveč tudi izhodišče za nadaljnje raziskave družbene (ne)enakosti spolov v akademskem in raziskovalnem okolju.

Beseda založnika:

Namen te publikacije je osvetlitev zgodovine postopnega vključevanja žensk na vsa področja in ravni delovanja Fakultete za družbene vede v prvih petih desetletjih njenega obstoja: od organizacijske ravni do vsebinske usmeritve in izvedbe študijskih programov, od feminizacije akademskega osebja do ospoljenja izobraževalnih in raziskovalnih programov. Omejitev na to obdobje temelji na prvotni zamisli A. Kanjuo Mrčela, da bi ob 50-letnici pripravili pregled ospoljenja izobraževanja in raziskovanja na FDV. Pod skrbništvom in vodstvom avtorice te publikacije se je ideja uresničila z razstavo 1961–2011: Spol, spola, spolna neenakost in znanost na FDV.

Zaradi različnih težav pri zbiranju podatkov se je zamišljena mnogostranost morala skrčiti, sedanja predstavitev pa gotovo tudi ni vselej popolna in natančna. Vendar se avtorica ob tem zavedanju tolaži s prepričanjem, da je storjen vsaj prvi korak v spoznavanju prehojene poti, ki je – kljub nepopolnosti – neovrgljiv vir za institucionalni zgodovinski spomin, hkrati pa je tudi izhodišče za prihodnja raziskovanja vsebnosti družbene (ne)enakosti spolov v sociološkem izobraževanju in raziskovanju.

Ob tem zavedanju pa je vendarle mogoče sklepati, da je tudi sociološko izobraževanje skupaj z znanstvenoraziskovalno dejavnostjo FSPN in FDV v opazovanem obdobju prispevalo drobec k temu, da sta omajana tako moško pristranska sociologija, ki se je od nastanka razvijala enospolno na vseh ravneh (od nosilcev, spoznavne usmeritve do novih znanj), kakor tudi samoumevnost androcentričnega reproduciranja družbenega reda.

📌 Za bralce, ki jih zanimajo: