Inovacije v dolgotrajni oskrbi: primer domov za stare ljudi

Izraz inovácija v slovenščini pomeni nov pojav, novost oziroma spremembe prenovitve. Kot je to pogosto pri tujkah, pa ima izraz »inovacija« še dodatne pomene in ga pogosto uporabljajo v industriji in poslovnem svetu, govorimo pa tudi o družbenih ali socialnih inovacijah. V monografiji je govora predvsem o inovacijah v socialnem varstvu oz., še bolj specifično, o inovacijah na področju oskrbe starih ljudi, najbolj pa o inovacijah v domovih za stare.

Predstavljene inovacije se porajajo tako znotraj kot izven domov. V nekaterih primerih so inovacije, ki porajajo spremembe znotraj doma, spodbuda za razvoj zunajinstitucionalne pomoči (na primer, raziskovanje razlogov za odhod v dom je lahko podlaga za razvoj pomoči na domu). Dogaja pa se tudi, da dom izvaja storitve za uporabnike zunaj doma, ki so spodbuda za inovacije v domu (na primer, izobraževanja o demenci za sorodnike so lahko spodbuda za izobraževanja o demenco za stanovalce doma).

Rezultati takšnih vplivov inovacij so enkraten pogoj za razvoj doma kot institucije za celostno oskrbo starih ljudi, ker predvidevajo tudi izhodišča za dezinstucionalizacijo v Republiki Sloveniji. Domovi naj bi se razvili v t. i. gerontološke centre, ki zagotavljajo celostno oskrbo za stare ljudi na določenem lokalnem območju. Poleg institucionalne oskrbe naj bi zagotavljali tudi različne oblike skupnostne oskrbe s pridruženimi oblikami izobraževanja in usposabljanja neformalnih oskrbovalcev za oskrbo starih ljudi kakor tudi razbremenjevalne oblike za oskrbovalce.

Monografija ponuja odgovore na štiri vprašanja: Katere inovacije so se uveljavile v domovih za stare ljudi? Kaj vpliva na razvoj inovacij? Kakšen je vpliv inovacij? Kako potekajo procesi inovacij?