Dennis Cooper (1953) sodi med najdrznejše ameriške pisce, ki so ga označili za prodornega gejevskega pesnika, prozista in dramatika, zlasti pa za eminentnega avtorja odtujenosti. Za roman Moja strgana nit so ga med drugim navdihnili tudi ameriški srednješolski poboji. V svojem pisanju poglebljeno raziskuje najstniško izgubljenost in depresijo, moralno praznino in zmedeno pojmovanje ljubezni, kar so tipični izrazi kulture, kjer pogosto velja, da naj bi bilo nasilje še edini možni način opozarjanja nase.