(Samo)upravljanje intelekta: Družbena kritika v poznosocialistični Sloveniji

To so leta po odjugi vlade Staneta Kavčiča. Leta, ki so še živo v spominu. Še več, takšne ali drugačne interpretacije takratnih dogodkov, povezanih s kritiko režima, dandanes nemalokrat služijo za dnevno politično rabo.

Avtor oporečništvo v Sloveniji postavi v širši časovni in geografski okvir, tudi jugoslovanskega. Fokus je usmeril na oporečniške posameznike in skupine ter reakcije komunistične oblasti oz. represivnega aparata. Prave, organizirane opozicije niti ni bilo. Zato je družbeno kritiko v poznem socializmu v Sloveniji, tudi z ekscesnimi situacijami, kot pravi recenzent dr. Peter Vodopivec, predočil glede na vsebinske poudarke (Kritika socialističnega humanizma, Sociološka kritika samoupravljanja, Kritična teorija družbe, Meščansko-demokratska in nacionalna kritika, Kritika položaja vernikov in verskih skupnosti), pri čemer je jasno, da so avtorji obravnavanih kritičnih besedil in ocen posamezniki, intelektualci, ki se večinoma ne povezujejo v skupine, temveč nastopajo vsak zase, vsak s svojimi stališči.

Avtor tako obširneje predstavlja in analizira razmišljanja in polemične razprave Dušana Pirjevca, Tarasa Kermaunerja, Marjana Krambergerja, Veljka Rusa, Vladimirja Arzenška, Franceta Bučarja in Tineta Hribarja ter nekaterih drugih sodelavcev tedanjih kulturnih revij, hkrati pa tudi Edvarda Kocbeka, Franca Miklavčiča, Viktorja Blažiča, Borisa Pahorja, Alojza Rebule in drugih.

Posebej obravnava študentsko gibanje ter cerkveno in laično kritiko položaja vernikov in verskih skupnosti ter vprašanja domnevno svetovnonazorsko nevtralnega šolstva in državljanskih pravic vernikov.

O avtorju:

Slovenski zgodovinar Jure Ramšak (1985) je znanstveni sodelavec Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. Po doktoratu iz sodobne zgodovine na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem leta 2013 se v okviru slovenskih in mednarodnih projektov ukvarja z različnimi področji politične, diplomatske in kulturne zgodovine Slovenije in Jugoslavije po drugi svetovni vojni. Raziskovalno delo opravlja v arhivih in knjižnicah v Sloveniji, Srbiji, Veliki Britaniji, Avstriji, Nemčiji, Italiji in ZDA, kjer se redno udeležuje znanstvenih konferenc. Objavil je več prispevkov v uglednih slovenskih in mednarodnih publikacijah.

Klio, nagrada Zveze zgodovinskih društev Slovenije (2021) – iz utemeljitve:

Znanstveno delo spodbuja k odpiranju zgodovinopisja drugim humanističnim in družboslovnim vedam ter k interdisciplinarnemu raziskovanju preteklosti. Poleg znanstvene neoporečnosti in izvirnosti odlikujejo monografijo tudi terminološka inovativnost in preciznost, poglobljena analitičnost ter konceptualna prebojnost na področju intelektualne zgodovine, po katerih izstopa v slovenskem zgodovinopisju. Delo ima tudi nesporen aktualni pomen, saj obravnava večno vprašanje moči in nemoči kritične misli in intelektualcev v razvoju družbenih odnosov in pravic državljanov nasproti nedemokratični oblasti.