Notranjska je na splošno arheološko slabo raziskana. Znanih je sicer veliko prazgodovinskih utrjenih naselij, vendar zelo malo pripadajočih grobišč, ki so najbolj zgovoren vir za ugotavljanje identitete in razvoja prazgodovinskih skupnosti ter poznavanje njihove materialne kulture, družbene strukture, običajev in stikov s sosednjimi kulturnimi regijami.

V prvem delu so predstavljeni geografska lega ter zgodovina in problematika raziskav, v drugem delu sledijo arheološke analize grobnega rituala in razlik v pokopu ter kulturno-kronološko ovrednotenje pridatkov. V sklepnem delu arheoloških analiz so obravnavani začetki in razvoj trnovske skupnosti v pozni bronasti in starejši železni dobi ter njena vloga v širši mreži povezav. Predstavljeni so tudi rezultati radiokarbonskih analiz izbranih vzorcev človeških kostnih ostankov in antropološke analize ter geološka zgradba.

Sledi katalog grobov in najdb, opremljen z dokumentarnimi fotografijami ter v risbi prikazani predmeti in načrti grobov na 42 tablah, kar predstavlja pomemben vir informacij za preučevanje obdobja od 10./9. st. do 5. st. pr. n. št. v severnojadranskem in jugovzhodnoalpskem prostoru.

Grobišče iz starejše železne dobe na Trnovem pri Ilirski Bistrici spada med bolje raziskana na Notranjskem. Prva arheološka izkopavanja na njem so bila že leta 1926/27, vodil pa jih je italijanski arheolog Raffaello Battaglia iz Padove. Drugo in zadnje večje izkopavanje je bilo izvedeno leta 1978 v sodelovanju Nade Osmuk z Zavoda za spomeniško varstvo Nova Gorica in Mehtilde Urleb iz Notranjskega muzeja Postojna. Gradivo iz obeh arheoloških akcij pa je prvič celovito predstavljeno v tej knjigi.

Knjiga je nastala v sodelovanju Inštituta za arheologijo ZRC SAZU in Notranjskega muzeja Postojna.