Kot pritiče mitom o nastanku, v njej nastopajo muhasta bajeslovna bitja in nadnaravne sile, s katerimi posamezniki (še) lahko stopajo v stik. Čeprav čas ni merljiv z vatli modernega sveta in so nekateri protagonisti stari tudi dvesto let in več, pa se družinske legende prepletajo z zgodovinskimi dejstvi, ki dogajanje deloma postavijo tudi na zemljevid sodobnega beleženja preteklosti.

Prehodi med mitskim, zgodovinskim in osebnim so zabrisani, eno prehaja v drugo na način, ki spominja na magični realizem. Toda membrana tega samosvojega in samozadostnega sveta sčasoma napoka in v Dolino zla začne vdirati moderni čas, ki mitskega na koncu izpodrine.

Pa vendar ne povsem: upanje, da stari svet ni čisto izgubljen, se s Trajanovo mlajšo sestro Miruno, ki je med še živečimi potomci edina nasledila nadnaravni dar svojih prednikov, prenaša naprej. Seveda skupaj s Trajanovim zapisom, ki ga bralec pravkar bere – in s tem posredno torej tudi skupaj z bralcem.

Slikovita »meta-pravljica«, kot so jo označili nekateri, napisana v duhu pripovedne tradicije, ki bi ji verjetno lahko rekli balkanska, ima tako najmanj dvojni učinek: po eni strani bralca seznanja s trdim življenjem in revščino izoliranega romunskega podeželja, ki pa ni brez (pravljično)liričnih elementov, po drugi pa opozarja na moč in potencial ljudskega izročila.

O avtorju:

Romunski pisatelj Bogdan Suceavă (1969) se je rodil v Curtei de Argeş v Romuniji. Na univerzi v Bukarešti je magistriral, na michiganski univerzi pa doktoriral iz matematike. Živi v ZDA in trenutno predava na kalifornijski univerzi v Fullertonu. Tako v Romuniji kot v Ameriki objavlja znanstvene razprave s področja matematike ter kratke zgodbe, romane in eseje. Po literarnem prvencu, zbirki zgodb in esejev Strah pred mrakom (Teama de amurg), ki je izšel v Romuniji leta 1990, je objavil že več kot deset knjig. Velik vpliv na njegov literarni izraz imajo romunske ljudske zgodbe in miti, s katerimi se je srečal pri starih starših v odmaknjeni romunski vasici Nucşoara, kamor je kot otrok hodil na počitnice. O tem pripoveduje tudi pripoved Miruna, povest (2007), za katero je prejel ugledno romunsko literarno nagrado Društva pisateljev Bukarešte.