Prepletenost in vzročno soodvisnost dogodkov, ki odpira neskončne možnosti nepričakovanih epilogov, je kot v teoriji kaosa, tolmačeni na podlagi učinka zamaha metuljevih kril, moč iskati na vseh področjih življenja. In umetnost ima to sposobnost oziroma se od nje malodane pričakuje, da išče, pregleduje, interpretira ter zbrane podatke združuje v večplastne pripovedi.
Se je zaradi magistrale, zgrajene s pomočjo vojske, posojil iz ZDA in 2050 ton TNT, spremenila gospodarska in socialna slika regije? Je zaradi razvoja delavskega turizma 14-dnevni plačan dopust leta 1965 postal ustavna pravica? So ribiči lovili z razstrelivom, da bi ugodili zahtevam povpraševanja po hrani v hotelih in ostali infrastrukturi, nujno potrebni za razvoj množičnega turizma, ki je nastal po letu 1970? Je bil nudizem posledica ali vzrok razmaha množičnega turizma? So določene zvrsti glasbe obstale, ker so se glasbeniki preživljali z igranjem na terasah hotelov? Je zgraditev te za tisti čas ključne prometne povezave poleg hitrega potovanja omogočila tudi postavitev nekaterih z današnjega vidika ekološko spornih tovarn?
Danes nostalgična cesta ob obali Jadranskega morja, ki se vije od Trsta do črnogorsko-albanske meje, je v obmorski pas vnesla marsikatero turbulentno spremembo. Nekatere so imele pozitiven vpliv, saj se je regija začela gospodarsko razvijati, istočasno pa so povzročile neizogibne odklone od ustaljenih načinov življenja okoliških prebivalcev in zamajale nekatera skozi stoletja sprejeta družbena načela. Kompleksnost zgodbe jadranske magistrale je umetnika popeljala na dolgo popotovanje in v raziskovalne procese, v katere je vključil tudi strokovnjake iz drugih panog ter pričevalce, s katerimi je skozi pogovore skušal pridobiti čim širši spekter informacij.
Pri raziskavi je, kot že nekajkrat doslej, tudi tokrat tesno sodeloval z ekonomistom Igorjem Feketijo, s katerim je strnil podatke o gospodarskih in socialnih spremembah, nastalih med gradnjo magistrale in po njej. Uprizoritev raznovrstnih pripovedi in dejstev je umetnik za tokratno razstavo zreduciral na dva sklopa, in sicer na performativni del in risbo. Poetična interpretacija zbranega gradiva nas popelje v svet, kjer je meja med resničnostjo in naključnostjo kot intimno izkušnjo avtorja težko določljiva, kjer je sporočilo o sobivanju in spoštovanju različnosti poglavitnejše od preprostega naštevanja dejstev. Prikazovanje zbranega gradiva, rekvizitov in efemernega materiala je opuščeno, ostali so le še fragmenti in metafore.
Dejstva o gradnji in njenih učinkih, ki so odločilno vplivali na spremembe v lokalnem kontekstu in so bili vidni tudi na širši, državni ravni, so sežeta v avtorskih besedilih pesnika in pisatelja Muanisa Sinanovića na teme, podane s strani umetnika (Jadranska magistrala, Dinamitaši, Hotel Haludovo, Nudizem, Gastarbajterji, Jadrolinija in Begunci). Pesmi je nato uglasbil Gašper Piano, skupaj s Požlepom pa sta jih na načrtno izbranih lokacijah jadranske magistrale, pomembnih za to 1006 kilometrov dolgo pot, izvedla v obliki koncertov. Posnetki izvedenih koncertov so bili kasneje zmontirani v video dokument, namenjen obiskovalcem razstave; ti so tako postali tudi poslušalci koncertov. Drugi del sinteze raziskave in interpretacije pa je nekaj manj kot sto risb, narejenih z ogljem. Z upodobitvami vojakov, ki so pomagali pri gradnji magistrale, »dinamitašev«, nudistov, ribičev, turistov ter ne nazadnje morja in besedil pesmi se pripoved zaokroži in nam predstavi podobe v kolektivni spomin za večno zapisanih akterjev ceste, ki danes osamljeno vijuga prek petih različnih držav.
Kustosinja: Alenka Gregorič
