Knjiga Živeče fotografije prinaša celovit vpogled v prve korake kinematografije na Slovenskem, od prihoda potujočih kinematografov leta 1896 do konca prve svetovne vojne. Avtor podrobno rekonstruira obdobje, ko je film iz tehnične zanimivosti postopoma prerasel v eno najpomembnejših oblik množične kulture.

Brata Lumière sta prvo javno filmsko predstavo pripravila decembra 1895 v Parizu, že leto pozneje pa so prve projekcije »živečih fotografij« doživele tudi slovenske dežele. Potujoči kinematografi so občinstvu predstavljali kratke komične prizore, reportaže in prve igrane filme ter odpirali vrata novemu mediju, ki je hitro osvojil evropska mesta.

Knjiga spremlja razvoj filmskega življenja v Mariboru, Celju, Ljubljani in drugih slovenskih krajih, predstavlja prve stalne kinematografe, pionirje filmskega podjetništva ter bogato ponudbo filmov, ki so jih lahko spremljali tedanji gledalci. Do leta 1914 se je na programih potujočih in stalnih kinematografov zvrstilo približno devet tisoč filmov, slovensko občinstvo pa je spremljalo skoraj vse pomembnejše dosežke zgodnje svetovne filmske produkcije.

Živeče fotografije niso le zgodovina filma, temveč tudi zgodba o nastajanju novega načina doživljanja sveta, tehnoloških novostih, mestnem življenju in kulturnih spremembah, ki so zaznamovale začetek 20. stoletja.

📌 Za bralce, ki jih zanimajo:

• zgodovina filma
• zgodovina Slovenije
• kulturna dediščina
• zgodovina medijev
• zgodnje 20. stoletje

✍️ O avtorju:

Damir Globočnik je umetnostni zgodovinar, muzejski svetnik, publicist in raziskovalec slovenske kulturne zgodovine. V svojih delih se posveča umetnostni zgodovini, zgodovini fotografije, filma ter vizualne kulture na Slovenskem. S številnimi raziskavami in publikacijami pomembno prispeva k poznavanju kulturne dediščine ter zgodovine slovenskega umetniškega in medijskega prostora.

Kazalo:

• Prvo srečanje s filmom
• Prve filmske predstave na slovenskem ozemlju leta 1896 – Potujoči kinematograf Charlesa Crasséa (Edisonov kinematograf) v Mariboru, Celju in Ljubljani
• Potujoči kinematografi v Ljubljani – Edisonov Kromofotograf, Edisonov kinematograf, Kinematograf Lumière 1897–1898
• Simon Šubic in Jakob Čebular o filmu
• Potujoči kinematografi Excelsior, Bioskop Johanna Blažerja, Traumatograf, Kinematograf Stančič, Bioskop, Phono-Cinéma-Théâtre, Edison Ideal Elektrobioskopsko gledališče, The American Show – Kobelkoff, Rolandograf, Elektro-bioskop / 1899–1906
• The Royal Vio, The Company Theater Orient / 1906
• Prvi stalni kinematografi v Ljubljani / Fotograf in filmski podjetnik Davorin Rovšek – Elektro-Kinoskop in Cinématographe-théâtre français
• Kinematograf Edison, Cinématographe-théâtre français, The American Bioscope / 1907
• Kinematograf Pathé 1908
• The Wonder Bio 1908
• 25-letnica Delavskega društva Slavec junija 1909
• Elektro-radiograf Ideal 1909
• Značilnosti filmov – Prvi slovenski igralci
• Kino Metropol 1913
• Kino Central 1915
• Prva svetovna vojna
• Kinematografi v drugih slovenskih mestih
• Temeljna literatura
• Opombe