Robba, šolan pri Pietru Baratti v Benetkah, je osnovno idejo za vodnjak dobil pri Berninijevem Vodnjaku štirih rek na Piazza Navona v Rimu, pri zasnovi celote pa se je naslonil na vodnjak na rimski Piazza della Rotonda, ki ga je v današnjo obliko leta 1711 predelal Filippo Barigioni. Pri tem je Robba štirikotno zasnovo Barigionijevega rimskega vodnjaka spretno preoblikoval v lažjo in vitkejšo trikotno obliko, ter svojo stvaritev tako uskladil s tremi smermi, iz katerih so gledalci lahko prišli na prostor pred Mestno hišo. Tri krepke moške postave, ki v rokah držijo vrče za vodo, so bile šele nekaj let po postavitvi vodnjaka identificirane kot rečni bogovi Save, Krke in Ljubljanice, današnje ime – Vodnjak treh kranjskih rek – pa se je spomenika prijelo šele v prvi polovici 20. stoletja.

V 19. in 20. stoletju sta vodnjak in tlak okoli njega doživela številne spremembe, izgubljene so tudi prvotne stopnice in kamniti vogalni stebriči, še posebej v zadnjih desetletjih pa so veliko poškodb utrpele tudi figure, izdelane iz carrarskega marmorja. Po treh desetletjih dela je original na Mestnem trgu jeseni leta 2006 nadomestila kopija, restavrirani izvirnik pa je bil poleti leta 2008 postavljen v Narodni galeriji.

Gradivo za razstavo je bilo izbrano tako, da nam v prvem sklopu predstavlja podobo Mestnega trga pred postavitvijo Robbovega vodnjaka ter same okoliščine nastanka in Robbov ustvarjalni process, vključno z nekaterimi primerljivimi javnimi naročili, ki jih je Robba opravil za Ljubljano, Karlovac in Celovec. Poleg dokumentarnega gradiva so v ta del razstave vključena tudi tri Robbova dela: Karel VI. iz Mestnega muzeja, Brezmadežna iz Karlovca in Narcisov vodnjak iz Magistrata. V drugem delu gradivo predstavlja predelave vodnjaka in Mestnega trga ter sprejemanje in dojemanje vodnjaka od poznega 18. do konca 20. stoletja. Poleg grafičnih listov, starih fotografij, razglednic in knjig je predstavljena tudi serija slik Matija Jame. Poseben prostor je namenjen predstavitvi konservatorsko-restavratorkih postopkov reševanja vodnjaka, tako kopiranju in načrtom za selitev (in odzivom javnosti nanje) kot tudi restavriranju originala.