Plečnikov opus je velik in raznolik, podrobno je obravnavan v številnih knjigah in strokovnih tekstih, ki so jih največkrat napisali umetnostni zgodovinarji in arhitekti. Objave tako le delno obravnavajo ureditve v odprtem prostoru, te pa so največkrat opredeljene le z zelenjem. Kot je v uvodu knjige med drugim zapisal prof. dr. Petek Krečič, pričujoča knjiga zapolnjuje to vrzel, saj je Plečnikov opus tokrat prvič raziskan z instrumentarijem krajinske arhitekture. In naprej ugotavlja, da »se Plečnikova krajinska ureditev veže na nekatere arhitekturne poudarke grajenih struktur«, saj »Plečnik vegetacije ni uporabljal le za dekoracijo, temveč ji je poskušal dati enakovredno kompozicijsko vlogo«.

Mag. Darja Pergovnik, zaposlena na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, se je kot krajinska arhitektka konservatorka srečevala s konkretnimi vprašanji o nastanku Plečnikovih del in njihovi obnovi. Ker ni imela zadostnih podatkov, se je lotila sistematičnih raziskav, ki so se v 20 letih izoblikovale do te mere, da jih je bilo mogoče objaviti.

V knjigi Plečnikova zelena Ljubljana je za vsakega od arhitektovih posegov v odprtem prostoru najprej analiziran obstoječi prostor pred Plečnikovo ureditvijo. Analizirane so variante njegovih načrtov, primerjave načrtov z izvedbo in opis današnjega stanja. Na koncu so povzete značilnosti oz. posebnosti ureditev. Obravnavane so tudi objave v tedanjem tisku, ki kritično ocenjujejo Plečnikove načrte, druge pa jih zagovarjajo. Tisk med drugim razkriva podrobnosti načrtov skoraj do nivoja tehničnih poročil, objave javnega mnenja pa so aktualne in primerljive z današnjimi.

V knjigi so obravnavani tudi Steletovi opisi in zagovori Plečnikovih dostikrat radikalnih del.

Mag. Darja Pergovnik:

“Plečnikov opus v Ljubljani je velik in raznolik, podrobno je obravnavan v številnih knjigah, strokovnih besedilih in na razstavah. Vendar pa je v objavah manj govora o njegovem urejanju odprtega prostora, čeprav je prav to kot eno ključnih poglavij Plečnikovega ustvarjanja veliko prispevalo k dejstvu, da so bila nekatera njegova dela uvrščena na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. V Ljubljani je več kot 60 del razglašenih za kulturne spomenike državnega pomena in številna od njih vključujejo tudi ureditve odprtega prostora, ali pa so slednje povsem samostojne enote. Plečnik je snoval parke in vrtove ter urejal ulice, trge in nabrežja, s katerimi je sooblikoval javni mestni prostor. V urbanističnem načrtu »Studija regulacije Ljubljane in okolice« iz leta 1928 je kot dober poznavalec mesta zasnoval številne ureditve, ki so bile kasneje po podrobnejših načrtih večinoma tudi izvedene. Ureditvene zasnove niso nastajale spontano ali le po zamislih vrtnarja, kot je dostikrat navedeno, ampak so bile izvedene po načrtih, izrisanih v več variantah, ter po navadi tik pred izvedbo še spremenjene.”

Iz medijev: 

• Neža Mrevlje: Tudi Plečnik je sekal drevorede, Dnevnik (28. 01. 2025)