Polde Bibič (1933–2012) je pripadal generaciji igralcev, ki je odločilno zaznamovala slovensko gledališče druge polovice 20. stoletja. Bil je dolgoletni član SNG Drama Ljubljana, njen ravnatelj, gledališki pedagog, filmski, televizijski in radijski igralec ter pisec dragocenih spominskih zapisov o gledališču in ljudeh, ki so ga ustvarjali. Slovenski gledališki inštitut ga upravičeno predstavlja kot legendo slovenskega gledališča.
Monografijo je SNG Drama Ljubljana izdala leta 2013, leto po igralčevi smrti. Uredila jo je Mojca Kranjc, zasnovana pa je kot poklon umetniku in človeku, katerega življenje je bilo neločljivo povezano z gledališčem. Publikacija s fotografskim in dokumentarnim gradivom ter prispevki o njegovem delu ne beleži le posamezne igralske kariere, temveč tudi pomembno obdobje zgodovine ljubljanske Drame in slovenskega gledališča.
Bibičev igralski svet je bil izjemno širok. Ustvarjal je v slovenski in svetovni dramatiki ter igral v delih Cankarja, Gruma, Shakespeara in številnih drugih avtorjev. Med njegovimi znamenitimi odrskimi stvaritvami je tudi Falstaff v Shakespearovem Kralju Henriku IV., v katerem sta prišla do izraza njegova igralska ljudskost in sposobnost povezovanja komičnega s tragičnim. Prav to dvojnost je hrvaški režiser Georgij Paro izpostavil, ko je Bibiča opisal kot igralca, pri katerem sta tragična in komična maska združeni v enem obrazu.
Širšemu občinstvu pa se je Polde Bibič vtisnil v spomin tudi s filmskega in televizijskega platna. Nastopil je v filmih Cvetje v jeseni, Ne joči, Peter, Kekčeve ukane in Moj ata, socialistični kulak, pa tudi v številnih televizijskih in radijskih delih. Njegova kariera tako presega zgodovino ene gledališke hiše in predstavlja pomemben del slovenske uprizoritvene in avdiovizualne kulture.
Posebna razsežnost Bibičevega ustvarjanja je bila njegova potreba, da gledališče tudi zapisuje. Objavil je vrsto knjig, med njimi Igralec, Pravljičar, Soigralci, Soigralke in Spominjarije. Zato ga danes ne poznamo samo skozi ohranjene predstave, filme in fotografije, temveč tudi skozi njegove lastne spomine na ljudi, odnose in življenje za gledališkimi kulisami.
Za svoje delo je prejel najpomembnejša slovenska umetniška priznanja, med njimi Borštnikov prstan, Prešernovo in Župančičevo nagrado. Njegovo ime danes nosi tudi nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije Polde Bibič za življenjsko delo, namenjena ustvarjalcem, katerih delo pomembno zaznamuje slovensko gledališče.
📌 Za bralce, ki jih zanimajo:
- slovensko gledališče in film
- veliki slovenski igralci
- zgodovina SNG Drama Ljubljana
- gledališka fotografija in dokumentarno gradivo
- spomini in pričevanja gledaliških ustvarjalcev
📖 O knjigi:
Monografijo Polde Bibič je leta 2013 izdala SNG Drama Ljubljana kot sklepno številko 92. letnika Gledališkega lista za sezono 2012/2013. Nastala je leto po igralčevi smrti kot poklon njegovi izjemno razvejani ustvarjalni poti. Knjigo je uredila dramaturginja Mojca Kranjc, za likovno podobo pa je poskrbel Matjaž Vipotnik. Skupaj z monografijo Milena Zupančič predstavlja začetek Draminega knjižnega poklona velikim osebnostim njenega igralskega ansambla.
Jedro monografije sestavlja šest posebej zanjo napisanih prispevkov uglednih Bibičevih sopotnikov in poznavalcev njegovega dela: Vasje Predana, Saše Pavček, Marcela Štefančiča, jr., Aleša Valiča, Borisa A. Novaka in Aleša Bergerja. Vsak se Bibičevi osebnosti in ustvarjanju približa z drugega zornega kota.
Uredniška zasnova sledi šestim osrednjim področjem njegovega delovanja: gledališki igri, umetniški besedi, filmu, pedagoškemu delu, vodenju repertoarnega gledališča in pisateljevanju. Tako se pred bralcem izriše precej širša podoba od portreta velikega igralca – Bibič je bil tudi pedagog, ravnatelj, pisatelj in pronicljiv premišljevalec gledališča.
Knjigo dopolnjujejo fotografsko in dokumentarno gradivo ter pregled Bibičevega opusa.
