" Vesninemu očetu Zmagu Korenu to pomlad niso cvetele rože, podobno kot niso cvetele njegovim otrokom. Iz hčerkinih telefonskih pogovorov, ki jim je včasih nehote, drugič hote, prisluškoval, je posnel, da ji v ljubezni ne gre posebno dobro: a na njej je zidala svojo prihodnost. Sin Vojko mu je priznal, da so njegove težav e v šoli večje, kakor kažejo že tako ali tako porazne ocene. Mlajši sin Milko se je odločno uprl ko je od njega zahteval, naj se naslednje leto brezpogojno pridruži svojemu bratu, da bi ponovno skupaj obiskovala isto šolo. Težavam z najmlajšim in najbolj svojeglavim otrokom pa s tem še ni bilo videti konca in namesto, da bi se predal gradnji nove hiše, ki ga je vsega obsedla, se je preizkušeni oče moral ukvarjati s stvarmi, ki naj bi bile urejene. Vsaj mislil je, da so!"