In tako se začne zgodba: HOV, HOV, jaz sem Sivko. Sem višavski terier. Po značaju sem lovski pes, a živim v Ljubljani, v Trnovem. V moji hiši živita še Jože, ki kar naprej riše, in Urška, ki gre na mojo srečo kdaj pa kdaj tudi k mesarju …

Psiček Sivko, čigar najhujši sovražnik je DOLGČAS, je lik, ki v slikanici o pasjem potepanju po Plečnikovi Ljubljani otroke popelje skozi ključna spoznanja o tem, kdo je bil Plečnik, kaj in koliko je delal, kdo so bili njegovi prijatelji ter s kom je živel v svoji hiši v Trnovem. Prav tako spoznamo nekatere njegove stavbe v Ljubljani, ki jih mladi bralci že, ali še ne, poznajo. Vizualno so izpostavljeni Plečnikova hiša, Trnovski most, Narodna in univerzitetna knjižnica, Tromostovje in tržnice.

Avtorica besedila Ema Marinčič je v Mestnem muzeju Ljubljana in Plečnikovi hiši zaposlena kot pedagoginja, ki snuje programe prav za najmlajše obiskovalce. Njeno poznavanje otroškega zaznavanja sicer abstraktnih tem (zgodovina, arhitektura, umetnost) jo je vodilo pri pisanju zgodbe, ki se osredotoča na opis prav posebnega dneva ter na čustva in občutenja glavnega pripovedovalca – psička Sivka. Plečnika, njegovo osebnost in delo slikanica bralcu predstavi skozi oči veselega, nagajivega, zdolgočasenega, muhastega in tudi užaljenega psička, s katerim se otrok lahko poistoveti. S Sivkom se lahko poistovetijo otroci, ki imajo radi živali in doživljajo podobne občutke kot sam kuža skozi zgodbo.

Ilustratorka Nuša Jurjevič je s svojimi ilustracijami izrazila izjemni posluh in sposobnost, kako likovno upodobiti vzdušje Plečnikove dobe in arhitektov odnosa do dela. Vizualna podoba slikanice izhaja iz prepleta med resničnim in domišljijskim svetom. Ilustracije ne prikazujejo stvarnosti kot take, ampak Sivkovo realnost − Ljubljano skozi oči kužka, ki svojega lastnika in njegove stvaritve občuduje, hkrati pa jih gleda z igrivim, osebnim pogledom, kot priložnost za nove dogodivščine in spoznanja. Tehnično je ilustratorka prepletla akvarelne nanose v pastelnih odtenkih, perorisbe in svinčnik. Na nekaterih ilustracijah najdemo sledi svinčnika in ravnila, torej detajle, ki se navezujejo na Plečnikov poklic, pri katerem velik del predstavlja skiciranje, načrtovanje. Perorisba je zrisana v rjavih, zemeljskih odtenkih; Plečnik je namreč v svoje stvaritve vključeval naravne materiale, prav tako je bil pozoren na trajnostno naravnanost gradnje. Kontrastni modrozeleni odtenki opisujejo pravljično Ljubljano, odeto v modrino neba in zelene površine, obenem pa skupaj s praznim prostorom odpirajo možnost osebnim interpretacijam.

Primerno za otroke od 4. leta starosti.

(fotografije otrok v galeriji: Blaž Gutman / MGML)