Z zbirko Zajtrkujem v urejenem naročju je Saša Vegri presegla začarani krog posladkane ženstvenosti oziroma mit materinstva, ki prikazuje to, česar ni. Lirična protagonistka njenih verzov je odklonila umet¬no ustvarjeno podobo vseskozi vdane matere, žene in ljubimke; na tanki niti pozornosti, dvoma, obupa,¬strahu, jeze, ironije ali humorja se je spustila naravnost v žgoče središče ponavljajočih se družinskih vic, da bi poiskala tudi samo sebe. Obremenjujoče veličastno čustvo Ljubezni se zdrobi v zlati prah vsakdanjih oprav kov, pomislekov, skrbi, a tudi identitetnih povpraševanj. Temni klic rodovnika, prej slutene kot znane preteklosti, v kateri se nenehno soočata ,smrtc in ,plodnostc, nastopa v nedorečeni jukstapoziciji skupaj s svetlobnimi utrinki stvarne vsakdanjosti v njenem zorenju; namreč – tik pred njenim obstankom v neki bolj določljivi obliki.