Vloga knjižne ilustracije je pojasniti, obrazložiti in razvozlati zgodbo, pesem ali drugačno pisno informacijo, jo opremiti z vizualno predstavitvijo nečesa, kar je opisano v literarni ali poljudnoznanstveni predlogi. Če se ilustrator pretesno drži besedila, ilustraciji manjka življenja. Če si pri interpretaciji jemlje preveč svobode, lahko literarno predlogo preglasi. Bistveno je, da najde pravo sozvočje med besedo in podobo, naredi verodostojno in v okviru besedila zvesto, a vendar sočno in živo upodobitev.

Dobri ilustraciji naj ne bi zadoščal le termin ilustrativno kot ponavljanje nečesa, kar je že figurativno opisano z besedami. Dobra ilustracija tudi ustvarjalca pelje malo dlje, ko se glede na sporočilo suvereno odloči za klasičen ali inovativen likovni pristop. In ko si dovoli, da njegova vzporedno ustvarjena vizualna podoba ni le dodatek k pripovedni vsebini, temveč je njena vzporedna pripoved.

Ilustratorji in ilustratorke, katerih opusi so zajeti v prvi knjigi:

• Slikar in grafik Riko Debenjak, ilustrator magičnih zgodb in poezije, je z ilustracijo izrisoval svet takšen, kot ga je dojemal in čutil, in ne kot bi naj bil.
• Danijel Demšar je ilustrator leposlovnih del za otroke in odrasle. Njegove podobe so skrivnostne, srčne, krhke, utripajoče in spremenljive kot življenje samo.
• Poetika intuitivnih akvarelnih pripovedi in čustvenih navdihov Andreja Brumna Čopa lušči bistvo, ki se tihotapi iz njegove notranjosti.
• Dinamična gradnja knjig, prepletenih z ilustracijami Melite Vovk, tipiziranimi figurami ter v podobe raznovrstno vnesenimi kolaži, je bila prelomna novost.
• Poet miniaturnih umetnin Dušan Muc je znan po tem, da ustvarja zaključene nize podob, ob katerih izbrani slovenski književniki napišejo besedilo.
• Ilustracije Maje Lubi so intimne, za oko privlačne podobe, v katere zna vplesti tudi občutljivost za manj svetle usode posameznih junakov.
• V bogatem opusu Ančke Gošnik Godec so skriti svetovi domačih in tujih ljudskih pravljic, pesmi, ugank, a tudi pripovedi iz povsem vsakdanjega življenja.
• S prepričljivo likovno govorico Ana Zavadlav že desetletja ustvarja zahtevne, barvno polne in likovno razigrane, iz slikarstva in grafike izvirajoče motive.
• Ilustracije Marte Bartolj kažejo pieteto do problematičnih in žalostnih pripovedi, a hkrati tudi profesionalni odnos do upodabljanja realnega sveta.
• Duhovite ilustracije preprostih in jasnih oblik Lile Prap vabijo otroke v svet pravljičnih bitij in živali, v katerem radovedno iščejo odgovore na vprašanja.
• V ilustracijah Marije Lucije Stupica sozveni očarljiva čarobnost in tragična mračnost, sobivajo svetle in temne plati življenja, dobri in hudobni junaki.
• Prefinjene miniaturne podobe Hane Stupica vzbujajo pozornost tako v slikanicah in knjigah kot tudi na drugih slikovnih nosilcih.

Portretne fotografije ilustratork in ilustratorjev so ustvarili: Tihomir Pinter (9), Tomaž Prošek (1), Jane Štravs (1) in Lea Golob (1).

O avtorici:

Tatjana Pregl Kobe, diplomirana umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka, pesnica, pisateljica in esejistka. Med njena strokovno najpomembnejša dela spada knjiga Slovenska knjižna ilustracija (1979/80), razvoj ilustracije v svetu je obravnavala v knjigi Upodobljene besede (1998). Leta 1980 je bila kustosinja še danes nepresežene razstave z več kot tisočimi originalnimi ilustracijami v ljubljanski Jakopičevi galeriji (Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov). To likovno tematiko ves čas spremlja tudi na samostojnih in skupinskih razstavah ilustracij, ki jih študijsko pripravlja kot kustosinja in avtorica besedil, objavljenih tudi v knjigah Likovne impresije I–III (2000–2007) in v revijah (Sinteza, Likovne besede, Sodobnost, Otrok in knjiga …). Redno sodeluje tudi na vodstvih razstav in na predavanjih o tej likovni zvrsti ter kot članica žirij pri domačih in mednarodnih bienalnih razstavah ilustracij. Leta 1990 je bila članica mednarodne žirije 32. Zlato pero Beograd ’90; leta 2004 je bila članica žirije 6. slovenskega bienala ilustracije; leta 2016 je predstavila slovenske ilustratorje v Centro Iniziative Culturali Pordenone v Galeriji Sagittaria (Italija); leta 2019 je bila (kot edina Slovenka doslej) članica mednarodne žirije 27. bienala ilustracije Bratislava – BIB (Slovaška); leta 2021 je bila predsednica žirije 14. slovenskega bienala ilustracije ter leta 2022 predstavila prenos razstave iz ljubljanskega Cankarjevega doma v Umetnostno galerijo Maribor. Leta 2019 je sodelovala v komisiji Javne agencije za knjigo za napovedano gostovanje Slovenije na sejmu knjig za otroke v Bologni. Je članica Društva likovnih kritikov Slovenije, Društva slovenskih pisateljev, Slovenske sekcije PEN, ena izmed ustanoviteljic Mire, ženskega odbora PEN in članica uredniškega odbora revije Otrok in knjiga.

Iz medijev: 

• Intervju s Tatjano Pregl Kobe v Bukli št. 176-177 (nov. – dec. 2023)