Veliki provokator hrvaške literarne scene raziskuje najbolj potlačene nagone, od tabuizirane spolnosti prek volje do oblasti do brezumnega nasilja. Avtorjeve kratke zgodbe nočejo biti klofuta bralcu ali splošnemu literarnemu okusu: vendar avtor jemlje nasilje in fizično grobost kot vzajemni interaktivni dogodek, ki začne pripoved. Značilno je povezovanje nasilja in grobosti z občevanjem in spolnostjo, prek katerih avtor postavlja vprašanje človeške identitete. Zanjo komaj slutimo, da še obstaja, saj zver v nas noče nehati obstajati. Zgodba tako postane neke vrste socialni dokument kot prispevek z druge strani istega zidu.