Prvič je izšla v angleškem prevodu na prelomu let 1940/1941 v New Yorku z naslovom The Dual State, v Nemčiji in nemškem jeziku pa (v predelani in dopolnjeni različici) šele leta 1974. Dvojna država je izjemno referenčna analiza nacionalsocialistične oblasti v Nemčiji od začetkov formiranja nacistične stranke pa do začetka 2. svetovne vojne in prinaša vrsto arhivskih dokumentov in faksimilov.
Po Fraenklovi teoriji sta v nacionalsocializmu soobstajali dve obliki vladavine: v »državi norm« so veljali dotedanji predpisi v tolikšnem obsegu, kolikor je bilo to potrebno za delovanje kapitalističnega sistema; v »državi ukrepov« pa se ni odločalo po pravnih načelih, temveč po kriterijih politične oportunosti, da bi se zavarovala oblast režima in da bi se uveljavili njeni posebni cilji (med njimi preganjanje Judov). V primeru dvoma, ali naj se pravna zadeva obravnava po pravilih države norm ali po potrebah države ukrepov, je odločala država ukrepov glede na svoje interese, in sicer z neverjetno samovoljo in nasiljem, ki ga ni omejevalo nobeno pravno jamstvo.
Fraenklova poglobljena študija na številnih primerih vsakdanjega življenja v nacionalsocializmu nazorno prikazuje dejanski način delovanja režima in predvsem to, kako je svojim žrtvam postopno odvzemal pravice. Dvojna država je obenem institucionalni izraz simbioze med nacionalsocializmom in kapitalizmom; slednji je namreč zlahka sprejel programske cilje nacistične ideologije, zato ker so mu koristili. Dvojna država tako ne pomeni podvajanja struktur in institucij oblasti, ampak nekakšno »dvoličnost« sistema. V njeni dvojni naravi se kaže družbeni konflikt.
Ernst Fraenkel (1898–1975) je od leta 1927 do prebega pred nacističnim režimom leta 1938 delal kot odvetnik v Berlinu. V ZDA je preučeval ameriško pravo in po letu 1945 delal kot pravni svetovalec ameriške vlade v Koreji. Leta 1951 se je vrnil v Nemčijo. Predaval je politologijo na Inštitutu Otta Schura Svobodne univerze v Berlinu. Fraenkel spada med največje nemške politologe. Napisal je temeljna dela o štirih političnih sistemih: weimarski republiki, nacionalsocializmu, ZDA in Zvezni republiki Nemčiji, ki vse do danes niso izgubila aktualnosti in s časom le še pridobivajo na veljavi.