V njej avtor evropske nacije in nacionalizme analizira na podlagi Gellnerjevega koncepta nacije kot modernega in historično konstruiranega fenomena, ki se je oblikoval v zadnjih dvesto letih, čeprav se v vsakdanjih ideologijah in političnih praksah prikazuje kot naravno “stanje stvari” in predvsem modernega duha. Hobsbawm – nasprotno – v nacijah vidi artefakt, invencijo in družbeni inženiring ter dominantni klasifikator ljudi v modernih (in sodobnih) nacionalnih državah.

Nacije in nacionalizem so torej “konstruirane od zgoraj”, vendar jih ni mogoče razumeti, če jih ne analiziramo “od spodaj”, se pravi, izhajajoč iz pojmov, podmen, potreb in interesov običajnih ljudi, to pa je natanko to, kar avtor v tej knjigi počne, ko obravnava obdobje od francoske revolucije preko zmagoslavja nacionalizmov v času med obema svetovnima vojnama do sodobnega oživljanja nacij in nacionalizmov na koncu 20. stoletja.

Naslovi poglavij:

• Nacija kot novost: od revolucije do liberalizma
• Ljudski protonacionalizem
• Vladna perspektiva
• Preoblikovanje nacionalizma 1870-1918
• Vrhunec nacionalizma 1918-1950
• Nacionalizem v poznem 20. stoletju