Tako kot velika večina drugih Istranov se ne (z)najdejo v zgodovinskih učbenikih, saj v njih zaman iščejo opise in razlage svoje preteklosti, kijo dojemajo kot kolektivno izročilo, tega pa ohranjajo in prenašajo v socialnih spominih. V njih mrgoli pričevanj o »štorijah«, konkretnih imenih, veselih in žalostnih dogodkih, vzponih in padcih, navdušenju in razočaranju, barvah in vonjih, vse to pa za Šupetrce pomeni tiste reference, na katere so se tako nekoč kot tudi danes sklicevali pri vseh pomembnejših osebnih in vaških odločitvah in s katerimi so si pojasnjevali svoje bivanje in določali svoje identitete.