V začetnih poglavjih knjige Meritokracija: zgodba o regulativni ideji našega časa, je avtorica Veronika Tašner analizirali družbene pogoje, ki so bistveno prispevali k vzniku in vzponu meritokracije kot prevladujoče racionalnosti.

Skozi zadnja tri stoletja se je predrugačila, prevrednotila ter na splošno pomembno določala način dojemanja sveta in življenja posameznikov in posameznic v zahodnih družbah. Njen položaj v družbi ohranjajo politiki, učiteljstvo, starši in predstavniki drugih javnosti.

Uspeh osnovne ideje meritokracije, nagrajevanje posameznika oziroma posameznice glede na njegove, njene sposobnosti in trud v pomembnem delu lahko pripišemo njenemu ujemanju z dvojčkom demokracija in tržno gospodarstvo. Demokracija namreč stavi na svobodo in enake formalne možnosti za vse ter oboje v precejšnji meri tudi omogoča; razmah mezdnega dela in tržnih mehanizmov pa po drugi strani terja izkoristek vseh mogočih nacionalnih in globalnih potencialov “človeškega kapitala”.