Juliana leži na slikovitem pobočju Kukle, nedaleč od cerkvice sv. Marije, na nadmorski višini približno 800 metrov, 30 metrov niže teče mlada Soča, loči ju cesta, na kateri table za Juliano ni mogoče spregledati. Vrt meri 2572 kvadratnih metrov. Nekaj dreves je tam že raslo: smreke, macesni, gabri, mali jeseni in bukve. Ker v vrtu ni izvira, so naredili zajetje pod slapom, ki pada čez steno Kukle in mu pravijo Skok za bajto, in napeljali vodo po ceveh po vrtu. Zaradi ovc ga je bilo treba še ograditi.
Od leta 1951 je Juliana zavarovana kot spomenik oblikovane narave z velikim pomenom zaradi zbrane dolinske, gorske, subalpske in alpske flore, flore melišč in prodišč. Leta 1959 je vrt preuredil prof. Ciril Jeglič in nov načrt Juliane objavil v knjigi Alpski vrt Juliana v Trenti (1963). Leta 1960 se mu je pridružil tedanji muzejski kustos za botaniko Tone Wraber.
V prodaji tudi v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku.