Moč čudenja: Kako nastane znanstvenik

Njegov živahni prikaz idiličnega otroštva v kolonialnem tropskem raju britanskega imperija bogatijo skice staršev in sorodnikov, katerih se spominja s hvaležnostjo, občudovanjem in spoštovanjem. Vzporedno z razgibanimi leti šolanja nam Dawkins bogato naslika tudi svoj duhovno-nazorski mladeniški razvoj od člana otroškega nabožnega zborčka do doslednega nasprotnika religije.

Z začetkom študija zoologije na Univerzi v Oxfordu je Dawkins spoznaval tamkajšnji sistem tutorstva, ki mu je na povsem nov način odprl pogled v znanost, mnogo učinkovitejši od klasičnega študija iz učbenikov. Zanj je to pomenilo izvrstno spodbudo, da se je laže usmeril v poučevanje. Ko je pozneje, že kot predavatelj, izvajal raziskave in eksperimentiral z računalniško podporo, je to početje prekinil nepričakovan dogodek. Zaradi obsežnih stavk leta 1973 je v Britaniji prišlo do redukcij električnega toka, kar je začasno prekinilo Dawkinsovo neumorno pionirsko programiranje zgodnjih računalnikov.

Da ne bi čakal križem rok, se je v luči aktualnih znanstvenih debat glede ›skupinskega odbiranja‹ v biologiji lotil pisanja svoje ›uspešnice‹, kot se je rad pošalil. Toda šala se je potrdila, kajti nastal je znameniti Sebični gen. Ta je do temeljev pretresel tedanjo biološko znanost, saj je prinesel popolnoma nov pogled na evolucijo, ki se je usmeril na gene. In ne samo to, Dawkins je takrat skoval tudi pojem mem kot enoto kulturne evolucije, ki je do danes prav tako postal nepogrešljiv element družbenega diskurza.

Osebne anekdote in številne presenetljive prigode te zanimive osebnosti sodobnega znanstvenega sveta bogato dopolnjujejo prvo knjigo avtobiografije, ki povsem upravičeno nosi podnaslov Kako nastane znanstvenik.

O avtorju:

Britanski evolucijski biolog Richard Dawkins (1941) je prvič mednarodno zaslovel leta 1976 z uspešnico Sebični gen, temu pa so sledile še druge; skupno je doslej objavil 13 knjig. Dawkins je avtor številnih televizijskih dokumentarcev, predavatelj in udeleženec neštetih javnih nastopov ter razprav. Je ateist, humanist in skeptik, razlagalec znanosti in religije, eden najbolj znanih, najodmevnejših in najvplivnejših britanskih intelektualcev.

Dawkins je bil prvi predstojnik Katedre za javno razumevanje znanosti, ki je bila na Univerzi v Oxfordu prav zanj ustanovljena pod pokroviteljstvom ameriškega mecena Charlesa Simonyija. Je član Kraljeve družbe in Kraljeve družbe za literaturo ter prejemnik številnih nagrad. Tudi po upokojitvi ostaja dejaven na svojih področjih in še naprej navzoč v družbeno relevantnih razpravah.