Sestavljajo jo izbrani odlomki iz njegovih študij o prekmurskem jeziku in književnosti, njegovi spomini na Prekmurje ter spomini njegovih sorodnikov in krajanov Turnišča nanj.

Dr. Barbarič je bil literarni raziskovalec širokega zamaha: literarnozgodovinske obravnave slovenske književnosti je obogatil s študijami o obdobjih reformacije, romantike, realizma in moderne; preučeval je stike slovenske književnosti s hrvaško, rusko, slovaško in madžarsko književnostjo; obravnaval je tudi literarnoteoretična vprašanja, npr. vlogo literarne vede in njene pristope, literarno metodologijo in literarno vrednotenje; za domače in tuje leksikone ter enciklopedije je pripravil številne biografske članke o literarnih ustvarjalcih, literarnih zgodovinarjih in jezikoslovcih ter drugih kulturnih ustvarjalcih; v literarnih in kulturoloških revijah ter na sorodnih straneh dnevnega časopisja je objavil preko sto ocen, literarnih kritik in poročil ter razmišljanj o družbeni vlogi kulture. Znanje madžarskega jezika mu je omogočilo, da je slovensko-madžarske literarne stike ne le preučeval, ampak jih je z literarnimi prevodi iz madžarščine v slovenščino tudi soustvarjal. Ko je bil tajnik-urednik na Slovenski matici in ravnatelj Slovanske knjižnice, je tudi uredil več zbornikov. Dejaven je bil tudi v Slavističnem društvu Slovenije in mu v letih 1983-1984 predsedoval.

Del svojih raziskav in razmišljanj je dr. Barbarič namenil tudi rodnemu Prekmurju. Njegova »prekmuriana« zaobjema literarne študije o starejšem prekmurskem slovstvu, študije o posameznih prekmurskih ustvarjalcih, ocene in poročila o knjigah in avtorjih, ki so tematizirali prekmurski jezik in književnost, razmišljanja o prekmurski pokrajini in njenih ljudeh ter osebne spomine na otroštvo in mladost v Prekmurju.

Kar nekaj Barbaričevih »prekmurskih zapisov« je še danes strokovno referenčnih in ker jasno ter pregledno predstavljajo tematiko, lahko nagovorijo tudi širši krog naslovnikov.

Zato so nekatere od njih zbrali v pričujoči knjigi:

• v prvi del knjige so uvrstili izbrane Barbaričeve strokovne zapise o pokrajini, starejši prekmurski književnosti in njenih ustvarjalcih;
• v drugem delu knjige so objavljeni Barbaričevi spomini na ljudi in dogodke v 30. letih 20. stoletja, ki imajo poleg memoarske tudi kulturnozgodovinsko vrednost, saj so dragocen prispevek k razumevanju duhovne in kulturne dinamike v času, ko se je Prekmurje integriralo v slovenski družbeno-politični in jezikovno-kulturni prostor;
• živ je tudi spomin na Štefana Barbariča med njegovimi sorodniki in krajani Turnišča in kot tretji vsebinski sklop knjigo zaključujejo izčrpen spominski zapis hčerke Nade Barbarič Naskov o očetu ter spomini Barbaričevih nečakinj Antonije Horvat, Pavle Trboča in Marije Langudžin na strica Štefana.