V obdobju med obema vojnama je uvajal nove tehnike in pristope k plezanju, načrtno treniranje v domači Glinščici pa je botrovalo izjemnemu plezalskemu nivoju ter posledično vrsti drznih prvenstvenih smeri, kot so Comici – Benedeti v severni steni Civete, Rumeni raz v Mali Cini in epska smer Comici – Dimai v Veliki Cini, ki jo je zaradi spora z bratoma Dimai leta 1937 celo soliral v izjemnem času 3 ur in 15 minut.

Kanadski alpinist in pisatelj David Smart je iz obstoječih virov, ki so bili pogosto nejasni ali zaviti v tančico skrivnosti, ustvaril impresivno biografijo enega najbolj nerazumljenih genijev alpinizma. Z občutkom in razumevanjem Comicijevega protislovnega značaja ga je na neki način rehabilitiral, ne da bi pri tem zašel v revizionizem. Poglobil se je v kompleksne mednarodne razmere tistega časa, v korenine italijanskega fašizma, ki je močno zaznamoval tako italijanski alpinizem kot tudi Comicija.

Za Slovence je še posebej dragocena spremna beseda Comici in Slovenci:

»Comici je živel, deloval in plezalsko rastel s Slovenci ali vsaj ob njih. Slovenci s(m)o bili njegovi prvi soplezalci. V večnarodnem okolju Trsta si je služil kruh, večjezično je sanjal o hribih, a dogajanje med obema vojnama je usodno poseglo v do tedaj enotno plezalsko skupnost …« je zapisal njen avtor Jernej Šček in v njej poglobljeno osvetlil specifiko dogajanja na Tržaškem med obema vojnama ter Comicijeve odnose s slovenskimi plezalci.

Knjiga je prejela obe najprestižnejši nagradi za gorniško literaturo: