Toda kljub temu je postal najbolj brana maroška knjiga, veliko priljubljenost pa je doživel tudi v prevodih. Šele leta 2000 je bil Goli kruh v Maroku objavljen v svoji necenzurirani obliki.

Roman Goli kruh se zelo odkrito loteva zelo težkih tem, kot so fizično in psihično nasilje v družini in družbi, detomor, alkohol in mamila, prostitucija, otroška prostitucija, izkoriščanje otroka s prisilnim delom, posilstvo otroka nad otrokom, mladoletna spolnost, spolne zlorabe, delinkventnost, brezposelnost, brezdomstvo, lakota in smrt.

Slike iz Šukrijevega romana se naglo odvijajo pred bralčevimi očmi, kot bi jih prav zanj posnel neprizanesljivi fotografski aparat, ki z bliskavico za hip osvetli prizore, o katerih je v širši družbi bolje molčati kot govoriti, preden ti spet poniknejo v temo. Rdeča nit romana je nasilje, smrt Šukrijevega brata, detomor, ki ga v romanu zagreši oče nad sinom vpričo matere in prvorojenca. Z nasiljem, surovostjo in ustrahovanjem utišan umor, o katerem je otrok očividec prisiljen molčati, če hoče preživeti.

Šukri je kot otrok pobegnil pred očetovo zlobo in okrutnostjo na ulice Tangerja, kjer se je kot brezdomec klatil po revnih mestnih četrtih, obdan z bedo, nasiljem, prostitucijo, zlorabo, delinkventnostjo, tihotapstvom in odvisnostjo. Tanger je bil tedaj prava Meka za zahodne bogataše, vseh vrst poslovneže, tajne agente, tihotapce, špekulante, hazarderje, za številne umetnike iz evropskih držav in Amerike, ki so jih privabili v to mesto ohlapni zakoni, vsakovrstni, drugje prepovedani užitki ter privilegiji, ki so jih uživali kot tujci v nasprotju z domačini, ki jih opisuje pisatelj. V zaporu, star dvajset let, odkrije klasično arabščino, ki se razlikuje od maroškega dialekta in od materinega berberskega narečja. To odkritje mu povsem spremeni življenje. Z bistroumnostjo, vztrajnostjo in s potrpežljivostjo mu uspe postati učitelj in nato samostojni književnik.

V njegovem nenavadnem, romansiranem življenjepisu se prepletajo stvarnost z domišljijo, preteklost s sedanjostjo, logično z nelogičnim, razumno z nerazumnim do take mere, da postanejo ločnice med njimi zabrisane. Toda delo je kljub temu homogeno in deluje harmonično. Šukrijev jezik z igro obnavljanja prikliče minule dogodke, kot bi se odvijali pred našimi očmi, bralca postavi za pričo dogodkom, pričevanje pa odigra vlogo živega in dejavnega zrenja v dogodke. Spretnost, s katero vse to udejanja, je občudovanja vredna. Roman Goli kruh predstavlja prvi del avtobiografske trilogije, drugi del Čas zmot je zanimiva psihološka študija in edinstvena pedagoška izkušnja, tretji del Obrazi pa se ukvarja s študijami značajev in odnosov.

Iz arabščine prevedla, spremno besedo in opombe napisala Mohsen Alhady in Margit P. Alhady:

Mohsen Alhady in Margit P. Alhady prevajata arabsko poezijo, prozo in dramatiko za odrasle in otroke, v slovenščino in obratno. Prevajata klasična in sodobna arabska literarna dela ter islamsko, filozofsko in humanistično literaturo ter objavljata strokovne članke. V slovenščino sta prevedla prvo klasično arabsko prozno delo iz 8. stoletja Knjigo modrosti Kalila in Dimna in dela iz Tisoč in ene noči. V knjigi Moderna arabska poezija predstavljata poezijo vseh arabskih držav, v zbirki Glas izgubljenega raja pa antologijo palestinske poezije. Poezija Mahmuda Darviša je zajeta v zbirki Domovina iz besed, knjiga Ognjene črke predstavlja Gibranov arabski opus, zbirka Pravi čudež pa kratko prozo nobelovca Nagiba Mahfuza. Na radiu Slovenija sta ustvarila več kot dvesto literarnih oddaj. V arabščino sta prevedla Moderno slovensko poezijo in monodramo Alma Ajka. Prevedla pa sta tudi Koran iz izvirnika.

Odlomek:

10

Zjutraj sva Salafa in jaz ostala sama v koči. Kabil in Kebdani sta šla ven, ne da bi mi povedala, kaj bosta počela zunaj. Bušra je šla obiskat svojo mamo, ki je ni videla že nekaj dni. Razmišljal sem, da sta šla Kabil in Kebdani morda pripravit vse potrebno za tihotapsko operacijo. Salafa čisti spalnico, jaz pa ležim in kadim cigarete ter zaskrbljeno razmišljam o svojem novem položaju.

»Salafa, ali je kje kakšen kozarec vina?«

Pojavila se je vsa nasmejana:

»Samo malo počakaj. Odprla bova steklenico vina in jo spila.«

Spet se je nasmehnila in izginila. Pomislil sem: Začela sva z ljubezensko igro. V meni narašča zaskrbljenost. Njena zapeljivost me začenja vznemirjati. Moj položaj v kolibi me spominja na jutro, ko me je lastnik hruške zaprl, ker sem v Ajnu Ketiutu kradel hruške, čeprav je zdaj vse drugače. Tu lahko ostanem ali grem. Dvignil sem se, stopil na žimnico in gledal skozi odprto okence na morje. Nebo je bilo oblačno, morje razburkano. Nekaj malih in večjih ladij pluje. Stala je za menoj. Položila mi je roko na ramo. Njeni vroči dihi v moje desno uho mi žgečkajo celo telo.

Zašepetala je:

»Kaj pa gledaš?«

Zaradi njene sape in toplote se mi je dvignil. Sem postal njen ljubimec? Beda in ljubezen. Kaj ni to čudovito?

»Gledam morje. Nikoli nisem potoval po morju. Vleče me, da bi plul po njem do najbolj oddaljenega kraja na svetu. Si kdaj potovala po morju?«

»Jaz? (Smeh.) Raje me vprašaj, če sem sploh kdaj zapustila Tanger? Potovala nisem ne po morju ne po kopnem.«

Domišljal sem si, da prihaja k meni peš iz prostranosti in nato kot bi plavala ali letela v beli halji.

»Nikoli nisi zapustila Tangerja?«

»Nikoli. Kam pa naj bi šla? In s kom?«

Dodala je:

»Občutek imam, da če zapustim to mesto, se nikoli več ne vrnem vanj. Nikoli.«

»Tudi jaz imam enak občutek.«

»Zakaj?«

»Ne vem.«

Obrnil sem se k njej. Široko je odprla oči in me pogledala v oči, kot bi hotela reči: A ti moj odgovor ni všeč? Temu njenemu pogledu se nisem mogel upreti. Odvrnil sem od nje svoj pogled in pomislil: Mi že povzroča težave. Pogledal sem proti vratom.