Avtorji in avtorice s svojim pisanjem razkrivajo fragmente sodobnega življenja – lomljive odnose, zapletene tišine, izgube, tiha hrepenenja in vztrajanje.

Naslov zbirke izhaja iz enega najbolj ganljivih prizorov v knjigi: moški, ki umira pod cvetočo hruško, medtem ko nanj počasi padajo cvetni lističi. Ta podoba povzame tisto, kar povezuje vse zgodbe – krhkost trenutka, lepoto sredi razpada, svetlobo, ki preseva skozi razpoke. To je zbirka, ki se ne boji tišine. Raje kot da razlaga, prisluhne – življenju, telesu, jeziku in vsemu, kar ostaja neizgovorjeno.

O Izboru (izjava komisije):

Zbirka Cvetni lističi so padali nanj je sad natečaja Kratka zgodba, ki vsako leto odpira prostor za literarne glasove, ki vztrajajo v jeziku. Med številnimi prispelimi besedili smo izbrali zgodbe, ki s svojo avtentičnostjo, občutljivostjo ali drznostjo prestopajo okvir vsakdanjega in posegajo v tisto, kar ostaja neizgovorjeno. Nagrajena besedila izstopajo po psihološki finesi, slogovni izvirnosti in lucidni kritiki sodobnega sveta. A prav vsaka izbrana zgodba v tej zbirki nas je nagovorila na svoj način – z močjo pripovedi, z uvidom, z literarno prezenco. Verjamemo, da zbirka ne prinaša le branja, temveč tudi izkušnjo poslušanja – tišine, ki zveni med vrsticami.

To je knjiga, ki z drobnimi glasovi pove nekaj velikega: da je pisanje še vedno dejanje upanja.

Odlomek iz knjige:

Pod drevesom je ležal Tone. Ležal je na trebuhu in z obema rokama oklepal njegovo deblo. Hruška je bila v največjem razcvetu. Čebele so glasno brenčale, kakor da ga s pesmijo spremljajo na zadnjo pot. Cvetni lističi so kakor meh­ke snežinke padali z vejic in ga prekrivali s svojo nežno belino. Oklepal je deblo in z odprtimi mrtvimi očmi strmel v kamilične cvetove. Mednje je položil majhne rumene copatke in v vsakega, kakor v majhno vazico, razporedil šopek marjetic.