Obenem ima pisatelj, kot sam pravi, tudi ta problem: tokrat se je prvič znašel v vlogi pripovedovalca in osrednjega junaka, pa je potemtakem dolžan razviti lasten literarni jezik. Kar ne bo lahko, saj se, ko je med ljudmi, izraža z besedami oziroma se pogovarja le tedaj, ko je zares kaj intrigantnega na programu. A pisatelj, če bi rad bil čitan, pravi, bi moral ja že zdavnaj prakticirati svoj jezik, zanj značilen, in tekoč obenem: »Iz potrebe po osebnem slogu sem stvaritev pisal malone v verzih, ritmizirano, vendar s preobiljem tujk in nizke govorice.«

Kar se tega tiče, vidimo, da je Hočevarju steklo. Tekst mu gre zelo po svoje in prav gladko. Glede opažanj, ki jih niza, pa naslednje: »tole zdaj«, in s tem je mišljena sploh situacija na svetu, ni tako zavoženo, kot meni Zoranov prijatelj Darček, med prijatelji obkladan z nadimkom Šopenhaver, zaslužijo pa si zanamci vsekakor en podroben dokument o stanju in razmerah danes, prav v letu 2013 in tudi naslednjem, vse do dne, ko bo poročevalec kar najtrdneje prepričan, da je o raportu, pač zaradi tudi vanj umeščenih dramatičnih dogodkov in ob tem še mojstrsko opisanih, mogoče brez pomislekov reči, da gre za nenavaden, a vsekakor pravcat roman.

Med odrajtavanjem življenja našega že itak ni brezhibno narejenih štorij, pravi pisatelj, sploh pa s hepiendom ne, nikoli, marveč je celotno stvarnost treba pojmovat kot nekaj malomarno kuhanega in nedorečenega, imenovanega z nekaj blagohotne ironije »tole zdaj«. Če ne tako, pa »takle mamo«.

Tole zdaj je torej čtivo, ki bi utegnilo zagrizenim resnobnežem, a teh je masa, nudit kar preveč možnosti za smeh.

O avtorju:

Slovenski pisatelj in slikar Zoran Hočevar (1944) se je rodil v Metliki. Študiral je na beograjski akademiji za likovno umetnost, nato pa še na ALU v Ljubljani. Piše romane in drame. Njegova dela so postavljena v sodobni čas, pripovedujejo vsakdanje zgodbe malih ljudi, pri čemer avtor uporablja pogovorni jezik s številnimi vulgarizmi in duhovitostmi, blizu mu je ironija. Za roman Šolen z brega je leta 1998 prejel nagrado Kresnik, leta 2001 pa Grumovo nagrado za tragedijo M’te ubu!.