Še tako velik kolesarski navdušenec bi težko naštel vseh 36 dirk UCI-jevega World Toura, vendar je profesionalno kolesarstvo veliko več kot le nacionalne dirke in spomeniki. Je celoletni svetovni koledar dirk, ki potekajo celo v kolesarskem zakotju, kot sta Burkina Faso in Gabon. Zakaj se torej ne bi odpravili po manj znanih cestah v družbi Carltona Kirbyja, pravega komentatorskega nomada, kolesarskega strokovnjaka in zabavnega pripovedovalca?
Carltonovo leto sledi kolesarskim letnim časom od spomladanskih klasičnih dirk do velikih tritedenskih dirk, svetovnega prvenstva in šestdnevnih dirk na velodromu. Vmes obišče manj znane, naravnost prismuknjene in zahtevne dirke, kot so Dirka po Langkawiju, Flandrija, Scheldeprijs, kriterij Red Hook v New Jerseyju in britansko državno prvenstvo v vzponih na hribe.
Spotoma spoznavamo odlične kolesarske zgodbe iz preteklosti, izvemo pa tudi, kako je Carlton nastopil v filmski uspešnici, na dražbi kupil hobotnico, se izgubil v nevihti na sveti katalonski gori in se v tovarni piškotov zazrl smrti v oči. In to je le nekaj anekdot, ki ne vključujejo Seana Kellyja.
Ta duhovita, z ljubeznijo napisana knjiga, ki dopolnjuje njegovo uspešnico Magični zateg, ljubitelje kolesarstva popelje v manj znane, pogosto čudovito nenavadne kotičke.
Mnenje o knjigi:
»Ko prvič poslušaš Carltona Kirbyja, se počutiš kot kolesar, ki se prvič prime za lepljivi bidon. Kot bi mignil, to postane neizogibna navada, ki ti olajša bolečine.« – Benji Naesen, sovoditelj kolesarskega podkasta Lanterne Rouge
Recenzija Bukla:
Legendarni komentator kolesarstva na Eurosportu, Anglež Carlton Kirby, je poleg vsega, kar je s svojo značilno in kar ogromno pojavo že počel v svojem življenju, tudi knjižni avtor, ki smo ga pred leti že spoznali s humornim delom Magični zateg, v katerem je postregel z raznovrstnimi prigodami ter ekscentričnimi liki in zakulisnimi pripetljaji v svetu kolesarstva. Njegova najnovejša knjiga Lepljivi bidon je bolj konceptualna: v njej sledimo enemu koledarskemu letu v svetu svetovnega tekmovalnega kolesarjenja, to pa nas pelje od januarskih dirk (denimo La Tropicale Amissa Bongo v Gabonu), potem pa prek mnogih dirk od Dirke po Katarju, Predsedniške dirke po Turčiji (ter seveda Dirke po Italiji in Dirke po Franciji) pa vse do jesenske Dirke po Lombardiji, potem Toura du Faso (Burkina Faso) ter sklepni (zasebni) dirki »Tuvalu od obale do obale«, ki jo lahko preseže samo še aplikacija Zwift, s katero Kirby zaključi knjigo. Seveda pa so dirke v posameznih poglavjih samo okvir, znotraj katerega avtor na svoj prepoznaven način plete svojo zgodbo z mnogimi zastranitvami, s čimer bralca obenem zabava, a tudi informira – svet kolesarstva namreč postaja brezmejen, Kirby pa je eden njegovih največjih poznavalcev. – Samo Rugelj, Bukla 180-181
