Monografija temelji na pismih skrajno osamljenega moža, ki je po odhodu žene v Egipt ostal doma s komaj eno- ali dveletno hčerko na domačiji, ki so mu jo kljub njegovim skrajnim prizadevanjem prodali na dražbi, da se je moral izseliti iz nje. Oddaljeni ženi, katere bližine si želita njegovo telo in duša, si vsaj enkrat na teden daje duška z izmenjavo novic in čustev v pismih, ki so za tokratno analizo prvovrsten in izviren vir za zgodovinopisje, sociologijo, etnologijo, teologijo, jezikoslovje, literarno vedo, ne nazadnje odlična podlaga za roman v pismih.
Zaradi enkratnega vira so v knjigi objavljeni skeni originalnih pisem (faksimile) in njihov diplomatičen prepis, da bi bil tako dostopen za jezikoslovne študije, predvsem za raziskave enega od slovenskih primorskih narečij v času fašizma, v 30. letih 20. stoletja.
Nastavki za dodatne študije so dani v spremnih študijah k objavljenemu viru. Ivan Bresciani, vnuk, ki se avtorja ohranjenih pisem še spominja, na kratko opiše njegovo družino, ko se mu je žena končno le vrnila iz Egipta, in njegovo smrt. Svoje spomine predstavita tudi vnuka Francesco Bertolini in David Bresciani. Sledijo znanstveni članki, razvrščeni po konceptu od daljnega k bližnjemu: zgodovinar dr. Aleksej Kalc podaja zgodovinski kontekst o aleksandrinstvu na splošno in posebej na Goriškem, etnologinja Marjeta Malešič, ki je pisma transkribirala, na splošno oriše problematiko aleksandrink iz Vipavske doline in mestoma vključi vanjo dopisovanje Ivana Vetriha z ženo v Egiptu. Jezikoslovka prof. dr. Danila Zuljan Kumar je obdelala narečje iz okolja, od koder so ohranjena pisma (Batuje, Črniče), slovenistka Urška Pirjevec se ji pridružuje z analizo spominskih pripovedi ene od aleksandrink, kar omogoča izjemno soočenje z novoodkritim virom. Tega pa je natančno razčlenila z več vidikov urednica in (so)avtorica akademikinja prof. ddr. Marija Stanonik.
Iz recenzij:
Zaradi narave njene vsebine je knjiga pomembne znanstveno- kulturne vrednosti in prav gotovo zanimiva tudi za poljudne bralce, ki se želijo poglobiti v to obdobje slovenske zgodovine ter razumeti čas in okoliščine, ki so vodile v prelomne odločitve posameznic, ki so se odpravljale od doma, da bi omogočile boljše življenje svoji družini. Poleg tega pa odpira še mnogo več kot to, predvsem tudi vprašanja o družbeni vlogi žensk in moških, ki sta bili v tem primeru obrnjeni, saj je bil mož primoran poskrbeti za hčerko in gospodinjstvo – domnevno »nepredstavljiva« vloga za moškega tistega časa. Posebnost študije je prav v tem, da preučuje pisma in dopisovanje med možem in ženo, med katerimi je večina pisem napisanih s strani moža, kar je bila do sedaj zapostavljena raziskovalna tematika. Spremljamo namreč aleksandrinstvo skozi oči tistega, ki je ostal doma, torej moža. Več kot 70 pisem, ki so predmet analize, ponuja pravo zakladnico motivov in tematik, ter predvsem berljivo pripoved, ki bralca kar potegne vase. – Iz recenzije doc. dr. Urške Lampe
Posebna teža knjige je v razkrivanju subjektivnosti, čustev in spolno zaznamovanih vidikov ohranjenih pisem, pri čemer je moška perspektiva – še toliko bolj, ker gre za formalno šibko izobraženega moža – naravnost fascinantna v svoji izjemnosti. Ne gre torej toliko za to, da bi iz pisem lahko izpeljevali posplošeno podobo pišočih soprogov aleksandrink, ki so ostali doma, gre za subtilni prikaz tega, kako vsebina pisem, vključno z upoštevanjem jezika (narečja, jezikovni tropi), načinom pripovedovanja (proza in poezija), obliko in obsegom pisav delujejo kot opazovališča v idejni svet pisca. – Iz recenzije dr. Urške Strle
Knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, Annales ZRS ter s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS.
Recenzija knjige v oddaji ‘S knjižnega trga’ na radiu Ars.
