Marija Sreš je rojena 1943 v Bratoncih, v severovzhodni Sloveniji. Leta 1971 je kot misijonska sestra odpotovala v Indijo, kjer si je želela sodelovati s podeželskimi ženskami. Kot ena redkih tujih žensk je na univerzi v Ahmedabadu diplomirala iz gudžaratskega jezika in književnosti. Skoraj štiri desetletja je živela in delala s staroselkami Dungri Garasija v okrožju Sabarkantha na severu Gudžarata. Njene bogate izkušnje so našle izraz v njenih kratkih zgodbah in spisih, za katere je prejela vrsto priznanj tako v Gudžaratu kot v Sloveniji. Je avtorica šestih knjig in spominov.

“Tvoj problem s Cerkvijo je, da si zelo samozavestna oseba. Cerkveni dostojanstveniki take samozavesti, še posebno pri ženskah, ne marajo. Torej osebam, kot si ti in jaz in še kdo, ni lahko, ker Cerkev hoče nesamostojne ‘otroke’, ne pa samozavestne odrasle. Z odraslimi verniki ravna z trdo roko. Pogosto se ti bo ‘mešalo’ ali pa boš padla v depresijo, kot da nič nima smisla. Kljub temu vzdrži, pojdi naprej in zori. Zelo zelo počasi se ti bo razodelo, kaj sledi. Prosim, sprejmi te velike boje in težave, delaj korak za korakom in sprejemaj odločitve skupaj z Jezusom ter odraščaj. To, kar mi ustvarjamo, je nekaj povsem novega in zaenkrat še ni vzorca. Tvoja karizma je delo z ženskami. Toda Cerkvena drža do žensk poteka od zgoraj navzdol – ponižuje, tlači in izkorišča. Bodi potrpežljiva in pogumna, ker te Bog zelo ljubi. Bog nas ima tako zelo rad, da želi, da rastemo kot osebe. Postavi se zase, za ‘Jezusa ob sebi’!” (p. Karel Gržan / Misijonarka pripoveduje, str. 252)

Knjiga je posvečena Prekmurju, ob 100. obletnici prikjučitve k matični deželi. 

e-Knjiga na