Njegova zgodba, poleg mnogih drugih, priča o tem, da se za preprosto črno-belo sliko, ki nam jo pogosto ponuja politika, skrivajo kompleksne tragične zgodbe posameznikov, ki jih je vrtinec težkih zgodovinskih sprememb pognal iz svojega rodnega kraja.

Avtorjevi življenjski zgodbi so podobne pripovedi mnogih ljudi , med dvesto in tristo tisoč jih je, ki so zapustili Istro (današnji slovenski in hrvaški del) po drugi svetovni vojni v t. im. istrskem eksodusu. Eni so odšli prostovoljno, drugi manj prostovoljno …

Knjiga je pomembna, ker kot zgodba ‘malega človeka’, ujetega v vrtincu zgodovinskih prevratov, razbija stoletja dolgo ustaljene stereotipe o ‘drugem’ čez mejo in znotraj nje v etnično raznolikih obmejnih družbah. Njena odlika je pisanje z očmi otroka, ki ne razume povsem kompleksnih političnih in konfliktnih situacij, ki se odražajo v njegovu domu v Škofijah/Scofie, neposredno ob večkrat prestavljeni državni meji.

Kljub tragični življenjski zgodbi, v kateri je avtorjeva družina izgubila kar dve hiši zaradi premikov meje in se znašla v vlogi beguncev, tujcev v svetu na drugi strani meje, v avtorjevih zapisih ni nikakršnega obsojanja, mržnje, temveč le bolečina …

Avtorjeva zgodba je ena tistih, ki bo lahko drugim podobnim doživetjem dala glas, ki je bil doslej v tišini, mnogim ljudem pa dala misliti.

O avtorju: 

Silcio Pecchiari Pečarič se je rodil na Škofijah leta 1940. Kot slikar je bil dejaven od leta 1975 ter je svoja dela razstavljal na osebnih in skupinskih razstavah. Sodeloval je tudi z Društvom zamejskih likovnikov. Njegovi spomini so leta 2020 že izšli v italijansščini z naslovom Fuori dai confini (Zunaj meja).