Vojak Filip Jurkovič v svojem dnevniku popisuje skoraj štiri leta, ki jih je je v prvi svetovni vojni prebil na treh različnih frontah – najprej soški, nato vzhodni in pred končno vrnitvijo domov tudi na zahodnem bojišču. Dnevnik inženirja, ki je večji del služenja poveljeval moštvu in gradil različne vojaške objekte, ponuja dragocen vpogled v strahote, ki so jih prestali vojaki, njihova razmišljanja, korupcijo v vodilnih vrstah vojske, uničenje in pomanjkanje. Obenem pa je tudi izpoved o izjemnem sočutju in tovarištvu, ki so ga izmučeni vojaki pokazali celo v najtežjih trenutkih.