V pičlih treh dneh postopanja po velemestu, blodenj, sanjarjenja, obujanja spominov, erotičnih fantaziranj, samospraševanja o literaturi in umetnosti nasploh se izkaže, da je poezija edina dežela, ki ji je predan z vsem svojim bitjem.

Roman Kaj je ostalo od noči je izšel leta 2015 pri založbi Patakis. Leta 2017 je pisateljica zanj prejela nagrado Prix Mediterranée Étranger. Preveden je v francoščino, italijanščino, angleščino – prevajalka Karen Emmerich je leta 2019 v ZDA zanj prejela nagrado ALTA – nemščino, španščino in arabščino, zdaj pa je v prevodu Klarise Jovanović, vodilne slovenske prevajalke iz novogrščine, na voljo tudi slovenskim bralcem.

Kdo je Kavafis?

Konstantinos Kavafis (1863 – 1933) je eden najpomembnejših grških pesnikov dvajsetega stoletja. Rojen v Aleksandriji, kjer je delal nekaj časa kot novinar, več kot trideset let pa kot uradnik v takrat britansko vodenem Egiptovskem ministrstvu za javna dela. Večino poezije je napisal po svojem štiridesetem letu.

“Kavafis je eden poslednjih cvetov neke kulture. Z dvojnimi, obledelimi listi, z dolgim bolehnim steblom, brez semen … ” (Nikos Kazantzakis)

O avtorici:

Ersi Sotiropoulos se je rodila leta 1953 v Patrasu. Študirala je filozofijo in kulturno antropologijo. Poleg proze in poezije piše tudi scenarije za film in televizijo in sodeluje v multimedijskih umetniških projektih. Je mednarodno uveljavljena avtorica, dobitnica številnih nagrad in priznanj, tako doma kot po svetu. Živi v Atenah.

Iz medijev: 

Neža Kokol: Široko zaprte oči Konstantina Kavafisa, LUD Literatura (26. 08. 2024)

🏆 Prevajalka Klarisa Jovanović je bila za prevod pričujočega dela nominirana za Sovretovo nagrado, ki je vsako leto namenjena najboljšemu prevodu leposlovnega dela v slovenščino. Utemeljitev: 

Tri dni leta 1897, v katere grška pisateljica zgosti življenje Konstantina Kavafisa, s pesnikom flaniramo ne le po pariških ulicah, lokalih, domovih in zabaviščih, ampak tudi po njegovem intimnem svetu. Romaneskna pripoved v liričnem slogu, pretkana s citati ter sklici na Kavafisov opus in poetiko, je posejana še s kulturnimi, literarnimi in drugimi zgodovinskimi referencami od antike do konca 19. stoletja. Vse te prvine je prevajalka z veliko akribijo proučila in s posluhom poustvarila nianse senc in svetlobe ter temačne plati pregovornega mesta luči, pa tudi njegove odseve v protagonistovih razmišljanjih in čutenju, zapisane v kompleksnih in na vseh ravneh bogatih povedih. Klarisa Jovanović je prispevala tudi odlično spremno besedo, za posladek pa še izbrušen prevod treh Kavafisovih pesmi, o katerih je govor v romanu. Če je torej »naloga umetnosti ukiniti razdalje«, je to vsekakor uspelo tudi slovenskemu prevodu.