KNJIGARNA

Za vse, ki si želite stran več – #BUČA novice.

Pozabljena polovica (2. izdaja)

ZALOŽBA:

[cusrev_reviews_rating color_stars="#FFBC00" product="96921" group="false"]

Pozabljena polovica (s podnaslovom: Portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem) prinaša 129 bogatih življenjepisov prebojnih žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem – od pionirk do sodobnih ustvarjalk, ki so zaznamovale družbo, kulturo in znanost. Knjiga, ki ne sme manjkati v nobenem slovenskem domu, saj odstira dele zgodovine, na katere smo pozabili, ali pa zanje sploh nismo vedeli.

ISBN: 9789619655009
Vezava:mehka
Jezik:slovenski
Število strani:598
Velikost (mm):170 x 235
Leto izida:2024 (2. izdaja)
ISBN:9789619655009

29,00 €

-
+

Varen nakup

Opis

Avtorice na razumljiv in bralcu prijazen način predstavijo življenjske poti in dosežke žensk, ki so pogosto ostale v ozadju zgodovinskega pripovedovanja, kljub izjemnemu prispevku k družbi, kulturi, znanosti, izobraževanju in drugim področjem.

Vsaka biografija je jedrnata, informativna in pripovedno močna, zato zbirka deluje kot navdihujoč prerez žensko zaznamovanih zgodb, ki bralca spodbuja k razmisleku o vlogi in vidnosti žensk skozi čas.

Druga izdaja nadgrajuje prejšnjo, s posodobljenimi besedili in dodatnimi življenjepisi, kar ji daje širši in aktualnejši vpogled v temeljne osebnosti, ki so oblikovale ali so soustvarjale slovensko identiteto in kulturni prostor.

📌 Za bralce, ki jih zanima:

  • vplivne ženske v slovenski zgodovini,
  • kratke biografije in življenjske zgodbe,
  • ženske v kulturi, znanosti, umetnosti in družbi,
  • navdihujoči življenjski premiki in prispevki,
  • bralno dostopno zgodovinsko-družboslovno gradivo.

Daljša predstavitev: 

Pozabljena polovica je knjiga, ki ne sme manjkati v nobenem slovenskem domu, saj odstira dele zgodovine, na katere smo pozabili, ali pa zanje sploh nismo vedeli. V njej najdete pesnice in pisateljice, glasbenice, plesalke, literarne ustvarjalke, igralke in filmske ustvarjalke, učiteljice, družboslovke, naravoslovke, političarke, zdravnice in medicinske sestre, pravnice, tehničarke, humanistke, redovnice, športnice, gostilničarke, hotelirke in mecenke. Njihove zgodbe nam skozi osebne usode veliko povedo o splošnem položaju žensk in duhu časa v Sloveniji v določenem zgodovinskem obdobju.

V Pozabljeni polovici so predstavljene biografije žensk, ki so v zadnjem stoletju ali dveh pomembno soustvarjale umetniško, znanstveno in javno delovanje v Sloveniji. Gre torej za obuditev in vzpostavitev ženskega spomina, vpogled v življenje žensk, ki so v razmerah in času, v katerem so živele, kljub in navkljub nenaklonjenosti do javnega delovanja žensk, presegle okvire osebnega in zasebnega življenja in delovanja ter posegle v javno življenje na mnogih področjih in s tem pomembno vplivale na javno življenje in razvoj na mnogih področjih.

Zbornik skozi osebne zgodbe tudi dokumentira način vstopanja žensk v javno in politično življenje v Sloveniji, ustanavljanje prvih ženskih političnih organizacij in društev, borbo za emancipacijo žensk v javnem življenju, na primer za volilno pravico. Zgodbe nam torej skozi osebne usode veliko povedo o splošnem položaju žensk in duhu časa v Sloveniji v določenem zgodovinskem obdobju.

Knjiga je zanimivo branje za vse, ki jih zanima novejša socialna zgodovina vsakdanjega življenja, kot tudi za strokovnjake in strokovnjakinje, ki jim bo to mogoče vzpodbuda za lastno ustvarjalnost, za analizo ali za nadaljevanje zgodovine žensk.

Knjiga je plod večletnega raziskovalnega dela uredniškega odbora pod vodstvom dr. Alenke Šelih. Življenjepise so zbrale in uredile Alenka Šelih, Milica Antić Gaber, Alenka Puhar, Tanja Rener, Rapa Šuklje in Marta Verginella. Knjigo je v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti prvič izdala Založba Tuma, 2007 (zanjo Tanja Tuma), 2. ponatis pa Združenje ONA VE za povezovanje strokovnjakinj in promocijo znanja ob podpori Loterije Slovenije d.d.

Ali ste vedeli …

… da je bila Ana Mayer-Kansky (1895–1962) prva doktorica znanosti na slovenski univerzi in ena prvih slovenskih znanstvenic na področju naravoslovja?

… da je bila Ángela Piskernik (1886–1967) prva slovenska botaničarka in naravovarstvenica in je kot prva Slovenka doktorirala iz bioloških ved ter bila prva evropsko priznana varuhinja narave, ki je pripomogla tudi k ustanovitvi Triglavskega narodnega parka?

Ali pa da je troje popotnih knjig Alme Karlin (1889–1950), poliglotke in raziskovalke eksotičnih tujih svetov, doseglo še za današnje dni spoštljivo naklado 80.000 knjig. Njene knjige so izhajale Nemčiji, na Finskem, v Švici in Veliki Britaniji.

In da je, bil Ivan Tavčar soprog Franje Tavčar (1868–1938), so/ustanoviteljice mnogih ženskih društev, ki je bila 1918 pobudnica velikega gibanja slovenskih žensk, v katerem so zbrali več kot dvesto tisoč podpisov v podporo Majniški deklaraciji.

SEZNAM 129 PORTRETOV:

Literatura

  • FANNY HAUSMANN (1818-1853; Bruck v Avstriji, Petrovče)
  • LUIZA PESJAK (1828-1898; Ljubljana, Ljubljana)
  • JOSIPINA URBANČIČ TURNOGRAJSKA (1833-1854; Preddvor, Graz)
  • ERNESTINA JELOVŠEK (1842-1917; Ljubljana, Ljubljana)
  • PAVLINA PAJK (1854-1901; Pavia v Italiji, Ljubljana)
  • VIDA JERAJ (1875-1932; Bled, Ljubljana)
  • ZOFKA KVEDER (1878-1926; Ljubljana, Zagreb)
  • LJUDMILA PRUNK-UTVA (1878-1947; Ljubljana, Ljubljana)
  • LILI NOVY (1885-1958; Graz, Ljubljana)
  • ALMA KARLIN (1889-1950; Celje, Celje)
  • MARIJA KMET (1891-1974; Št. Lovrenc ob Temenici, Ljubljana)
  • ILKA VAŠTE (1891-1967; Novo mesto, Ljubljana)
  • ANA WAMBRECHTSAMER (1897-1933; Planina pri Sevnici, Graz)
  • ANICA ČERNEJ (1900-1944; ?adram pri Slovenskih Konjicah, Neubrandenburg)
  • VIDA TAUFER (1903-1966; Toplice pri Zagorju ob Savi, Ljubljana)
  • MIRA MIHELIČ (1912-1985; Split, Ljubljana)

Glasba

  • DANA KOBLER (1891-1929; Ljubljana, Ljubljana)
  • PAVLA LOVŠE BOLE (1891-1964; Ljubljana, Ljubljana)
  • BREDA ŠČEK (1893-1968; Trst, Ljubljana)
  • ZLATA GJUNGJENAC (1898-1982; čažma na Hrvaškem, Zagreb)
  • NADA JEVDJENIJEVIČ BRANDL (1899-1999; Maribor, Maribor)
  • KSENIJA VIDALI ŽEBRE (1913-2004; Škedenj pri Trstu, Maribor)
  • NADA VIDMAR (1917-1990; Bruck an der Leitha v Avstriji, Ljubljana)
  • VALERIJA HEYBAL (1918-1994; Kamnik, Ljubljana)

Ples

  • META VIDMAR (1899-1975; Ljubljana, Ljubljana)
  • LIDIJA WISIAK (1906-1993; Linz v Avstriji, Ljubljana)
  • PIA MLAKAR (1908-2000; Hamburg, Maribor)
  • RUTH VAVPOTIČ (1908-1996; Idrija, Szeget)
  • MARTA PAULIN-BRINA, por. SCHMIDT (1911-2002; Ljubljana, Ljubljana)

Likovna umetnost

  • AVGUSTA ŠANTEL, st. (1852-1935; Steiniz v Avstriji, Ljubljana)
  • IVANA KOBILCA (1861-1926; Ljubljana, Ljubljana)
  • HELENA VURNIK (1882-1962; Dunaj, Radovljica)
  • ELZA OBEREIGNER-KASTL (1884-1973; Ljubljana, Ljubljana)
  • KARLA BULOVEC MRAK (1895-1957; Bled,Golnik)
  • ELDA PIŠČANEC (1897-1967; Piščanci nad Rojanom pri Trstu, Vinegrad)
  • MIRA PREGELJ (1905-1966; Litija, Litija)
  • DANA PAJNIČ ORAŽEM (1906-1970; Ljubljana, Ljubljana)
  • JELA VILFAN (1906-1998; Trst, Koper)
  • BARA REMEC (1910-1991; Ljubljana, Argentina)

Gledališče in film

  • ZOFIJA BORŠTNIK ZVONARJEVA (1868-1948; Ljubljana, Zagreb)
  • AVGUSTA DANILOVA (1869-1958; Ljubljana, Ljubljana)
  • MARIJA VERA (1881-1954; Kamnik, Ljubljana)
  • MILEVA ZAKRAJŠEK (1885-1971; Postojna, Maribor)
  • MARIJA NABLOCKA (1890-1969; Astrahan ob Kaspijskem jezeru, Ljubljana)
  • MILA ŠARIČ (1891-1977; Bjelovar, Ljubljana)
  • VIKA PODGORSKA (1898-1984; Koroška, Maribor)
  • MIRA DANILOVA NEFFAT (1899-1979; Ljubljana, Ljubljana)
  • ELVIRA TEREZIJA KRALJ (1900-1978; Trebče pri Trstu, Ljubljana)
  • SAVA SEVER (1905-1979; Trojane, Beograd)
  • IDA KRAVANJA – ITA RINA (1907-1979; Divača, Budva)
  • MILA KAČIČ (1912-2000; Sneberje, Ljubljana)

Šolstvo

  • MARIJA WESSNER (1856-1951; Ljubljana, Ljubljana)
  • MARIJA MANFREDA, por. SKRINJAR (1857-1931; Kobarid, Sežana)
  • KRISTINA ŠULER (1866-1959; Kropa, Ljubljana)
  • MARICA NADLIŠEK, por. BARTOL (1867-1940; Kolonia pri Trstu, Ljubljana)
  • VITA ZUPAN?IČ (1868-1950; Sela pri Šmarju, Ljubljana)
  • MARICA STRNAD-CIZERLJ (1872-1953, Šmarje pri Jelšah, Novo mesto)
  • MINKA GOVEKAR (1874-1950; Trebnje na Dolenjskem, Ljubljana)
  • MARICA GREGORIČ STEPANČIČ (1874-1954; Škedenj pri Trstu, Trst)
  • ANTONIJA ŠTUPCA (1874-1962; Šempeter v Savinjski dolini, Maribor)
  • MARIJA MEHLE (1879-1934; Ljubljana, Ljubljana)
  • MIRA MARIJA ENGELMAN, roj. KOVA? (1881-1970; Ljubljana, Ljubljana)
  • PAVLA HOČEVAR (1889-1972; Dunaj, Trst)
  • MILKA HARTMAN (1902-1997; Spodnje Libuče, Spodnje Libuče)

Družboslovje

  • IVANKA ANŽIČ KLEMENČIČ (1876-1960; Ljubljana, Ljubljana)
  • ELVIRA DOLINAR (1870-1961; Krško, Ljubljana)
  • FANNY SUSAN COPELAND (1872-1970; Birr Castle na Irskem, Ljubljana)
  • MINKA SKABERNÉ (1882-1965; Kranj, Ljubljana)
  • ALOJZIJA ŠTEBI (1883-1956; Ljubljana, Ljubljana)
  • MINKA KROFTA (1888-1954; Ljubljana, Ljubljana)
  • ALMA SODNIK (1896-1965; Ljubljana, Ljubljana)
  • MARJA BORŠNIK (1906-1982; Brezovica pri Ljubljani, Mljet)
  • SILVA EXEL ŠKERLAK (1906-1987; Vojnik pri Celju, Kanada)
  • BRANISLAVA SUŠNIK (1920-1996; Medvode, Asuncion)

Politika

  • CILKA KREK (1868-1943; Sv. Gregor nad Velikimi Laščami, Ljubljana)
  • FRANJA TAVČAR (1868-1938; Ljubljana, Ljubljana)
  • MARIJA MAISTER (1885-1938; Logatec, Maribor)
  • ANGELA VODE (1892-1985; Ljubljana, Ljubljana)
  • TONČKA ČEČ (1896-1943; Trbovlje, Auschwitz)
  • LIDIJA ŠENTJURC (1911-2000; Hrastnik, Ljubljana)
  • VIDA TOMŠIČ (1913-1998; Ljubljana, Ljubljana)
  • MARA RUPENA (1918-2003; Ljubljana, Ljubljana)

Medicina

  • ELEONORA JENKO GROYER (1879-1959; Ljubljana, Ljubljana)
  • ANA ZALOKAR (1891-1979; Carsko selo pri Petrogradu v Rusiji, Jesenice)
  • MIRA FINK (1897-1971; Ljubljana, Ljubljana)
  • SLAVA KRISTAN LUNAČEK (1898-1978; Črni vrh nad Idrijo, Ljubljana)
  • MILICA VALENTINČIČ PETROVIČ (1900-1965; Beograd, Ljubljana)
  • VALENTINA KOBE (1905-1998; Dobje v Poljanski dolini, Ljubljana)
  • RUŽA ŠEGEDIN (1913-1990; Novo mesto, Ljubljana)
  • FRANJA BOJC BIDOVEC (1913-1985; Nemška vas pri Ribnici, Ljubljana)
  • BOŽENA RAVNIHAR (1914-2002; Ljubljana, Ljubljana)
  • BOŽENA SERNEC LOGAR (1914-1997; Ljubljana, Ljubljana)

Pravo

  • LJUBA PRENNER (1906-1977; Fara pri Prevaljah, Ljubljana)
  • ZDENKA BREJC-PERNE (1908-1964; Celovec, Jesenice)
  • ZDENKA ADAMIČ (1910-1997; Trst, Ljubljana)
  • DANICA MELIHAR LOVREČIČ(1911-2005; Tržič, Ljubljana)
  • MAJDA STROBL (1920-1997; Ljubljana, Ljubljana)

Naravoslovje in tehnika

  • MARIJA WIRGLER JEZERNIK (1879-1974; Novo mesto, Ljubljana)
  • ÁNGELA PISKERNIK (1886-1967; Lobnik pri Železni Kapli, Ljubljana)
  • ANA MAYER-KANSKY (1895-1962; Lože pri Vipavi, Podgrad pri Zalogu)
  • MARIJA PERPAR (1904-1990; Tolmin, Planina)

Humanistika

  • MELITTA PIVEC-STELE (1894-1973; Dunaj, Ljubljana)
  • DORA VODNIK-PEGAM (1898-1975; Škofja Loka, Ljubljana)
  • HELENA GIZELA STUPAN, roj. TOMINŠEK (1900-1992; Kranj, Ljubljana)
  • RUŽENA ŠKERLJ (1904-1992; češka, Ljubljana)
  • ADELA ŽGUR (1909-1992; Komen pri Gorici, Ljubljana)
  • VIDA ŠTURM (1911-1995; Ljubljana, Ljubljana)

Redovnice

  • TEREZIJA KALINŠEK – s. FELICITA (1865-1937; Podgorje pri Kamniku, Ljubljana)
  • IVANKA KREMŽAR – m. ELIZABETA (1878-1954; Glinice pri Ljubljani, Ljubljana)
  • ANA PIRC – s. KSAVERIJA (1894-1987; Borovnica, Bangkok)
  • JOŽEFA MERVAR – s. DEODATA (1903-1992; Boričevo blizu Šmihela, Šentrupert)

Zdravstvena nega

  • ANGELA BOŠKIN (1885-1977; Pevma pri Gorici, Pevma pri Gorici)
  • MARIJA OVČAR (1891-1975; Bohova pri Mariboru, Slovenj Gradec)
  • META ŠTAUDOHAR (1914-2002; Predgrad ob Kolpi, Tržič)
  • DINA (DOMINIKA) URBANČIČ (1914-1999; Knežak, Ljubljana)
  • CITA LOVRENČIČ-BOLE (1917-1986; Sodražica na Dolenjskem, Ljubljana)

Šport

  • JOŽA TRDINA (1892-1991; Ljubljana, Ljubljana)
  • PAVLA JESIH (1901-1976; Ljubljana, Ljubljana)
  • MIRA MARKO DEBELAK-DERŽAJ (1904-1948; Sarajevo, Ljubljana)
  • KRISTINA GORIŠEK NOVAKOVI? (1906-1996; Stična, Scunthorpe v Veliki Britaniji)
  • EZA SERNEC MAIRE (1913-1990; Hardek pri Ormožu, Ljubljana)
  • NADA LAMPRET SOUVAN (1914-1996; Postojna, Ljubljana)
  • LIDIJA RUPNIK ŠIFRER (1915-2003; Trst, Ljubljana)
  • MARTA PUSTIŠEK (1917-1966; Ljubljana, Ljubljana)

Turizem

  • ANA DIMNIK (1852-1921; Hrastnik, Trbovlje)
  • JULA MOLNAR (1891-1967; Bled, Bled)
  • MICA LOGAR (1904-1989; Logarska dolina, Logarska dolina)

Mecenke

  • JOSIPINA HOČEVAR (1824-1911; Radovljica, Krško)
  • MARIJA MURNIK HORAK (1845-1894; Ljubljana, Ljubljana)

Mnenja

Zaenkrat še ni mnenj.

Bodi prvi ocenjevalec

"Pozabljena polovica (2. izdaja)"

Sorodne knjige

Pozna slava (MV)

9,90 €

Ljubljanski izobraženci skozi čas: izobraževanje Ljubljančanov na dunjaski univerzi 1392 – 1917

29,00 €

Vrtne cvetlice

14,90 €

Znižano

VAŠ PRIHRANEK   1,50 €

Primerjava Cankarjeve proze in grafičnih adaptacij

Izvirna cena je bila: 29,00 €.Trenutna cena je: 27,50 €.

Od intimizma do reizma: spremembe literarnega subjekta

26,00 €

Znižano

VAŠ PRIHRANEK   3,00 €

Zakaj otroci potrebujejo pravljice?

Izvirna cena je bila: 15,90 €.Trenutna cena je: 12,90 €.

Prelistaj nekaj strani iz knjige
Založba:
ISBN: 9789616704489

Izvirna cena je bila: 15,90 €.Trenutna cena je: 12,90 €.

Zakaj otroci potrebujejo pravljice?

ZALOŽBA:

REDNA CENA:

15.90 €

VAŠ PRIHRANEK   3,00 €

VAŠA CENA

12.90 €

Izvirna cena je bila: 15,90 €.Trenutna cena je: 12,90 €.

Na zalogi

-
+
DOBAVNI ROK:
2 - 5 DNI
Založba:
ISBN: 9789616704489

V današnjem hitrem stehniziranem svetu ima pravljica večje poslanstvo kot kdajkoli prej. Zakaj otroci potrebujejo pravljice? je knjiga Jakoba Streita (1910 – 2009), švicarskega pisatelja, učitelja, dramaturga in antropozofa, poskuša odgovoriti na vprašanje iz naslova.

Pravljice zmorejo v otroku oživeti tiste notranje svetove podob, ki oblikujejo otrokovo duševno telo prav tam, kjer je realen zunanji svet brez moči. Otroci naravnost prosijo za pravljice, saj je njihova duša lačna tega, da bi jo njene podobe notranje razgibale. Brez te hrane ostane otroška duša notranje topa, čustveno revna in negibna. Zato ima v današnjem hitrem stehniziranem svetu pravljica večje poslanstvo kot kdajkoli prej.

Zadnji pričevalci izročila bratov Grimm so gojili strahospoštovanje do pripovedk in pravljic vseh narodov in so besedila neokrnjena podajali naprej. Prepričani so bili, da je v pravljicah duhovno dobro, ki se mora ohraniti prihodnjim rodovom. Moralna podoba sveta pravljice ima moč, da vpliva na dušo, da postane dovzetna za strahospoštovanje in milost. V prizadevanju za dobrim se vžigajo sile volje.

Pravljice so gradbeni kamni človekove duše. Premagovanje zla skozi dramatiko pravljice je za otroka osvobajajoče.

O avtorju:

Jakob Streit je leta 1910 v Švici rojeni pisatelj, učitelj, dramaturg, antropozof. V učiteljski karieri sta ga najbolj navduševali glasbena vzgoja in književnost, prav posebej pa pripovedovanje zgodb svojim učencem. Ta njegov talent je bil prva spodbuda za številne objave pripovedi v knjižnih izdajah (izdal je več kot 40 knjig otroške in mladinske literature). Pisal je tudi radijske in dramske igre ter ustvaril nekaj neleposlovnih del. Blizu mu je bila pedagogika dr. Rudolfa Steinerja, utemeljitelja waldorfske pedagogike. Svoje nadvse plodno ustvarjalno življenje je zaključil pri 99 letih v svojem rojstnem kraju (Speiz).

e-Knjiga na  Biblos logo - Spletna knjigarna Buča

ZALOGA

Večina knjig na zalogi.

ZALOGA

Večina knjig na zalogi.

VARNO NAKUPOVANJE

Možnost plačila s kreditnimi karticami,
po predračunu ter plačilo po povzetju.

VARNO NAKUPOVANJE

Možnost plačila s kreditnimi karticami,
po predračunu ter plačilo po povzetju.

BREZPLAČNA DOSTAVA

za nakupe nad 40€.

BREZPLAČNA DOSTAVA

za nakupe nad 40€.

HITRA DOSTAVA

2 - 5 dni.

HITRA DOSTAVA

2 - 5 dni.