V delu Žalostni tropi so že zasnove antropološkega strukturalizma, ki jih razbiramo tako skozi analizo antropološkega terenskega dela (zlasti med Bororo Indijanci) kakor skozi kritično razmišljanje o pomenu in smislu napredka ali o mestu zahodne civilizacije. Čeprav gre v določenem smislu za poročilo s potovanj, se avtor distancira od žanra potovanjskih (tudi filozofskih) zgodb in je daleč od eksotike in pustolovskega žanra; knjiga je prežeta s filozofskimi refleksijami in prepleta in uporablja vplive sociologije, glasbe, književnosti. V prvi vrsti gre za spraševanje o konceptu civilizacije, ki postane v zadnjih poglavjih obsežnega dela sam predmet proučevanja in se izteče v ugotovitev, da je zahodna civilizacija ena možnost med drugimi in da enoznačni tehnološki napredek vedno nekaj vzame nekje drugje. Mimogrede: islam je označil za rigiden in netoleranten sistem.

Preberite člane v časniku Delo.