Svoje različne podobe dobiva na pisalnih mizah v vsakokratni sedanjosti delujočih zgodovinarjev, od katerih ni mogoče pričakovati, da se bodo z nekakšno privzdignjeno breosebno objektivnostjo podajali na raziskovanja preteklosti. Zgodovina je zato vedno dialog med preteklostjo in sedanjostjo.
Pričujoča knjiga, ki ima značaj kompendija in antologije hkrati, je odličen vodič skozi zgodovino človeškega razmišljanja o zgodovini. Odpira perspektive njenega razumevanja in začrtuje meje njene epistemologije. V roke bi jo morali vzeti vsi, ki pišejo in razmišljajo o zgodovini.
Kazalo vsebine:
Prva knjiga
MITIČNI ZAČETKI ZGODOVINOPISJA
Homer – Iliada in Odiseja
ARHAJSKO IN KLASIČNO ZGODOVINOPISJE
Hekataj iz Mileta – Izbor besedil
Herodot – Zgodovina
Tukidid – Peloponeška vojna
Ksenofont – Grška zgodovina
ZGODOVINOPISJE 4. STOLETJA IN HELENISTIČNE DOBE
Efor – Izbor besedil
Teopomp – Izbor besedil
Polibij – Zgodovina
ZAČETKI RIMSKEGA ZGODOVINOPISJA
Katon – Izbor besedil
GRŠKO IN LATINSKO RIMSKODOBNO ZGODOVINOPISJE IN GEOGRAFIJA
Diodor S Sicilije – Zgodovinska knjižnica
Dionizij Halikarnaški – Rimske starožitnosti
Dionizij Halikarnaški – O Tukididu
Apijan – Ilirska zgodovina
Apijan – Rimska zgodovina
Lukijan – Kako je treba pisati zgodovino
Lukijan – Lažni prerok Aleksander
Kasij Dion – Rimska zgodovina
Arijan – Anabasis
Arijan – O Indiji
Jožef Flavij – Judovska vojna
Cezar – Galska vojna
Cezar – Državljanska vojna
Mark Tulij Ciceron – O govorniku
Mark Tulij Ciceron – Pisma prijateljem in sorodnikom
Salustij – Jugurtinska vojna
Salustij – Katilinova zarota
Livij – Od ustanovitve mesta
Tacit – Anali
Velej Paterkul – Rimska zgodovina
BIOGRAFIJA IN BIOGRAFSKO ZGODOVINOPISJE
Plutarh – Vzporedni življenjepisi
Gaj Svetonij Trankvil – Življenjepisi cesarjev
Gaj Svetonij Trankvil – O slavnih možeh
Pisci Cesarske zgodovine – Izbor besedil
POZNORIMSKO IN POZNOANTIČNO ZGODOVINOPISJE
Amijan Marcelin – Zgodovina
Evzebij – Cerkvena zgodovina
Zosim – Nova zgodovina
Prokopij – Zgodovina vojn
Druga knjiga
ZGODOVINOPISJE SREDNJEGA VEKA
ODCEP VZHOD
Joanes Malalas – Kronika
Teofilakt Simokata – Dialog
Teofilakt Simokata – Obča zgodovina
Teofan – Kronika
Konstantin Porfirogenet – Kronika
Leon Diakon – Zgodovina
Katakalon Kekaumen – Strategikon
Ana Komnena – Aleksijada
ODCEP ZAHOD
Avrelij Avguštin – O božji državi
Gregor iz Toursa – Življenje očetov, slava spovednikov in slava mučenikov
Beda Častitljivi – Cerkvena zgodovina angleškega ljudstva
Beda Častitljivi – Bedovo pismo Egbertu
Jean Froissart – Kronike
Abd-ar-Rahman Abu Tayd Muhammad Ibn Khaldun – Zgodovina sveta
RENESANSA
Ponovno odkritje zgodovine in postopna sekularizacija zgodovinopisja
Rojstvo ženske zgodovine?
STUDIUM HISTORIAE NA PRAGU MODERNE DOBE
ZGODOVINOPISJE V ČASU REFORMACIJE IN PROTIREFORMACIJE
»NOVA ZNANOST«
POHOD NA UNIVERZE
Giovanni Battista Vico – Nova znanost
Johann Martin Chaldenius – Obča zgodovinska znanost
RAZSVETLJENSKI KONCEPT ZGODOVINOPISJA
Voltaire – Nova filozofska zgodovina
Immanuel Kant – Deveti stavek
Georg Wilhelm Friedrich Hegel – Filozofska svetovna zgodovina
PO ZGLEDU LITERATURE
ROMANTIČNO ZGODOVINOPISJE
Thomas Babington Maculay – Zgodovina
Thomas Carlyle – Zgodovina kot biografija
ZGODOVINA – ZNANOST O NARODIH
ROJSTVO NACIONALNE ZGODOVINE
Leopold von Ranke – O sorodnosti in razlikah zgodovine in politike
Jules Michelet – Ljudstvo
Friedrich Nietzsche – O koristi in škodi zgodovine za življenje
MODERNO ZGODOVINOPISJE
Numa Denis Fustel de Coulanges – Nastopno predavanje
George Macaulay Trevelyan – Muza Klio
Johan Huizinga – Ideja zgodovine
»NOVA ZGODOVINA«
Lucien Febvre – Bitke za zgodovino (od 1892 do 1933)
Fernand Braudel – Zgodovina in različni pojmi časa
OBJEKTIVNOST ZGODOVINE V OČEH SEVERNOAMERIŠKIH ZGODOVINARJEV
Charles A. Beard – Primer historičnega relativizma
Carl L. Becker – Kaj so zgodovinska dejstva?
ZGODOVINOPISJE VISOKE MODERNE
SODOBNO SAMOREFLEKSIVNO ZGODOVINOPISJE
Edward Hallet Carr – Kaj je zgodovina?
Paul Veyne – Kako pišemo zgodovino?
Arnaldo Momigliano – Zgodovinopisje v času ideologij
IZZIVI IN MEJE POSTOMODERNIZMA
Hayden White – Zgodovinski tekst kot literarni artefakt
Frank R. Ankersmit – Historiografija in postmodernizem
Gabrielle Spiegel – Zgodovina in postmodernizem
Hans Kellner – Jezik in predstavljanje zgodovine
(DRUŽBENO)KRITIČNO ZGODOVINOPISJE
Jürgen Kocka – Zgodovina – zakaj?
Giovanni Levi – O zgodovinski resnici
NOVA KULTURNA ZGODOVINA ALI HISTORIČNA ANTROPOLOGIJA!?
MED UNIVERZALNO RESNICO IN POLIFONIJO INTERPRETACIJ
ZADNJE POGLAVJE
FINALE
Natalie Zemon Davis – Dve telesi zgodovine
Roger Chartier – Zgodovina danes: Dvomi, izzivi, predlogi
NAMESTO ZAKLJUČKA
Keith Jenkins – Kaj je zgodovina?
