Rösener se ukvarja z družbenimi, gospodarskimi in političnimi temelji kmečkega življenja, še zlasti s tem, kako so poselitveni obrazci in delitve zemlje vplivali na kmete. Na vrhuncu srednjega veka se je položaj kmetov izboljšal, saj je najemniško kmetovanje zamenjalo prejšnji fevdalni sistem in je napredek tehnologije povečal pridelek.

Kmetje so se odselili iz pregosto naseljenih krajev in poselili redko naseljene predele. Oblike vaških naselij so se diverzificirale in nastala so kompleksna skupnostna omrežja. Spremenila sta se načina oblačenja in zidave hiš. Avtor tudi opisuje, kako so uspešni kmetje z lastno zemljo začeli ustanavljati “kmečke republike”, neodvisne od fevdalcev.