Knjigo sestavljajo raznovrstni premisleki – od teoretičnih tekstov o ironiji in bistvu literature (ne moremo mimo Heglove Estetike) preko klasikov (Ojdipa, Gulliverja), Kafke, Brechta, Calvina, tudi slovenskih avtorjev (A. Golob, M. Kumerdej, M. Zorko), do … Becketta.

A četudi ti spisi izhajajo iz močno raznolikih avtorjev, avtoric, branj, interpretacij, komentarjev, se nazadnje spletajo v eno samo prizadevanje in teoretski napon.

Dva teksta, eden na začetku in drugi na koncu tega zbornika, nosita podnaslov »Od Hegla do Becketta« in nakazujeta naracijo o koncu neke dobe, o izteku klasičnih estetskih pričakovanj in standardov, zgodbo o vzponu modernizma – a tudi zgodbo o koncu in njegovem izteku.

Neizogiben se torej zdi niz vprašanj: »Kje zdaj? Kdaj zdaj? Kdo zdaj?«