Eseji dvakratnega prejemnika Rožančeve nagrade (2014 in 2019) o neoliberalnem krematoriju in smrti podnebja.

Iz eseja Dobrodošli v letu 2050

Ste videli, kako je gorel Kras? Zdaj izgleda kot ground zero. Kot da ga je udarila in opustošila apokaliptična katastrofa.Ni kaj, Kras je doživel svojo II. svetovno vojno. Po II. svetovni vojni je bila potrebna ponovna izgradnja. Tudi Kras potrebuje ponovno izgradnjo. A Kras je odlična metafora sodobnega sveta, našega planeta, ki potrebuje ponovno izgradnjo – apokaliptična katastrofa se je že zgodila. Prav res, svet izgleda natanko tako, kot da je ravnokar preživel II. svetovno vojno. Nekaj ekstremnega. Popolni vihar ekstremnosti. Ali kot pravijo: najhujše se je že zgodilo. Strašne posledice podnebnih sprememb so tu.

Iz eseja In hvala za ribe!

Tako kot veganstvo ne bo ustavilo neoliberalnega kapitalizma podnebne katastrofe, tudi neoliberalni kapitalizem katastrofe, ki temelji le še na profitu, ki prisega le še na logiko »preživetja najmočnejših«, ki ga poganja le še netrajnostna izraba naravnih virov, ki nas vse bolj sili v boj za golo preživetje in ki ustvarja le še krize, viralnejše kot kadarkoli, ne bo rešil ne podnebja ne planeta – ker se ne izplača.

Boštjan Videmšek, avtor knjige Plan B:

»Podnebna kriza – zaostrujoče se stanje! – je vsota ekonomskega, okoljskega in socialnega izčrpavanja in podrejanja. Kataklizme, tukaj in zdaj, ni mogoče razumeti (razložiti) izven absolutne odgovornosti družbeno-ekonomskega (ne)reda. To je najbolj radikalna, celo revolucionarna Marcelova knjiga. Najbolj črni scenarij so le utopistične želje. 2050 je bilo včeraj. Danes je … pogorišče. Dobesedno. Štefančič, jr. v življenjski formi.«

O avtorju:

MARCEL ŠTEFANČIČ, JR., filmski kritik in esejist ter avtor stotih knjig, ki se raztezajo od teorije in zgodovine slovenskega ter svetovnega filma, do družbeno angažiranih esejističnih knjig, ki se jim je posvetil v zadnjem obdobju. Za esejistični knjigi Kdor prej umre, bo dlje mrtev (2014) in Ivan Cankar: eseji o največjem (2019) je prejel Rožančevo nagrado, za zbirke esejev Zakaj si življenje zasluži, da ga izgubimo (2012), Hitler: kako je preživel (2015), Črna knjiga kapitalizma (2017) in Slovenski sen (2021) pa je bil zanjo nominiran. Njegova najnovejša esejistična knjiga Kaj ne vidite, da gorimo! je eruditski premislek o podnebnih spremembah, urgentnost njihovega radikalnega reševanja pa Marcel Štefančič, jr. predstavi v kompleksni družbeni perspektivi.

Recenzija Bukla:

Po esejistični knjigi o (ukrajinski) vojni, se je Marcel Štefančič, jr., tudi zaradi katastrofalnih požarov, ki smo bi jim bili priča na Krasu v minulem poletju, odločil, da bo svoje analitično oko usmeril na vse bolj uničujočo povezavo med vse bolj destruktivnim neoliberalizmom na eni strani ter vse bolj pogubnimi posledicami podnebnih sprememb na drugi. Ne glede na to, da je naše živ­ljenje zaradi vremenskega spreminjanja vse bolj na udaru, je neoliberalizem še naprej v polnem pogonu, korporativne elite vse bolj režejo pravice svojim delavcem ter jih spreminjajo v potrošno blago, obenem pa so tudi potrošniki – kot popotresni pandemični val – vse bolj zaprti v lastne mehurčke in zamejeni v svoj svet, s čimer se jim manjša aktivistična moč, da bi v zvezi s propadajočo človeško civilizacijo lahko kaj storili – denimo vsaj razstrelili naftovod. Knjiga o vrtoglavi negativni povratni zanki, v katero smo ujeti! – Samo Rugelj, Bukla 168