Vsakemu fenomenu seveda botrujejo takšni in drugačni razlogi, najgloblji se vedno izmaknejo razumski presoji, glede Volčjega svita pa nekaj vendarle drži kot pribito: v grško prozo z začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja, ki je bila po eni strani izrazito domoljubna, realistična ali vsaj deklarativno usmerjena v novejšo nacionalno zgodovino (kar je spričo njene travmatičnosti povsem razumljivo), po drugi pa izrazito intelektualistična in v poudarjanju svoje evropskosti včasih utrudljiva, je dikcija Zyranne Zateli, v kateri se svojstveno prepletajo in prežemajo elementi realizma, fantastike, didaktične in kronikalne pripovedi, groteske in črnega humorja, začinjeni z vsenavzočo telesnostjo, da, še zlasti s prekipevajočo, neusmiljeno telesnostjo, zarezala globoko brazdo.

Terminologiji grške literarne kritike se je pritaknil nov pojem: zatelizem. Recenzenti njenih del razglabljajo o zatelijevski dramaturgiji, o zatelijevski zgradbi, o zatelijevskih literarnih junakih, o zatelijevskem literarnem univerzumu. Za pošiljko v tujino (v beli literarni svet) njene romane opremijo z nalepko magičnega realizma. Ki ga, mimogrede, nobenemu grškemu pisatelju ali pisateljici ni treba iskati v Latinski Ameriki, ker mu ga z zvrhanimi naročji ponuja domače (ljudsko) slovstvo. Ne samo v grškem ljudskem pripovedništvu, tudi v grškem ljudskem pesništvu se realistično opisanim predmetom in telesom pritikajo prav tako realistično opisani duhovi, sence, odmevi, katerih obstoj je dokazan, tako rekoč otipljiv, posledice njihovih dejanj pa so nemalokrat prav groteskne.

O avtorici: 

Zyranna Zateli s pravim imenom Ana Karakóli se je rodila leta 1951 v severni Grčiji, v Egejski Makedoniji. Že v mladih letih jo je odneslo v Nemčijo in še kam, in nato prineslo spet v Grčijo, tokrat v Atene (neznanko med neznance, kot sama pravi), kjer je od leta 1976 do 1979 študirala gledališko umetnost, kratek čas delala kot igralka in nato kot urednica na nacionalnem radiu, nakar se je odločila (ugotovila pa je to že veliko prej), da je edina stvar, ki jo resnično zanima, pisanje. Od tedaj piše in živi samo od literature. Če se na tistem razpotju ne bi ozrla, kamor se pač je, in bi se posvetila, denimo, igralstvu, bi nemara postala velika igralka. Kajti gospa ima odrsko prezenco (kot se temu reče), obraz, ki govori sam zase, nevsakdanjo lepoto, ki se vtisne v spomin, in glas, glas, ki ponikne vate in te omreži, ko ga prvič zaslišiš.

Zyranna Zateli piše od zgodnje mladosti, toda svoje zapiske je dolgo skrivala. Prvo zbirko pripovedi z naslovom Lanska zaročenka (Persiní arravoniastikiá) je izdala leta 1984, drugo, še vedno kratko prozo Ljubka v samoti (Stin erimiá me hári), pa leta 1986, obe pri založbi Sigaréta, ki je bila od nekdaj naklonjena (tudi) neuveljavljenim pisateljem, če so se le izkazali s kakovostnim besedilom. Obema je grška literarna kritika namenila pozitivne ocene. Tretje delo, pričujoči roman, je izšlo leta 1993 pri eni najuglednejših grških založb, pri založbi Kastaniótis, ki je odtlej pisateljičina matična založniška hiša, zanj je prejela državno nagrado. Tudi roman Smrt je prišla zadnja (O thánatos írthe teleutaíos, Kastaniótis, 2001), prvi del trilogije z naslovom Tista z nenavadnim imenom, Ramánthis Erévous (Me to parákseno ónoma Ramánthis Erévous), je doletel grški kresnik, drugi del trilogije, roman Strast, potisočerjena (To páthos hiliádes forés, Kastaniótis, 2009), pa je nagradila atenska akademija znanosti in umetnosti in ji ob tej priložnosti izročila priznanje za življenjsko delo. Trilogija seveda še ni sklenjena, za svoje prozne epopeje, ki obsegajo okoli sedemsto strani, pisateljica potrebuje nekaj debelih let, vmes pa se ji zapiše tudi kaj krajšega, denimo novela Tista njena drža (O dikós tis aéras, izjemoma pri založbi Ianós, 2005), Bratove čarobne palice (Oi magikés vérges tou adelfoú mou, Kastaniótis, 2006), refleksija o bratovi rezbarski umetnosti, in zbirka devetih avtobiografskih okruškov Slast v senceh (Idoní ston krótafo, Kastaniótis, 2011). Njena dela lahko beremo tudi v francoščini, nemščini, italijanščini, nizozemščini, litvanščini in srbščini.