Vse skupaj načrtno odene v smeh in ironijo, čeprav se zaveda, da se v njenih stihih zrcali kaotični in v marsičem strašljivo nevaren svet. Odziva se na naravo in ljudi, take, ki v njej vzbujajo dvom, strah in žalost, a kdaj pa kdaj tudi prijetna občutja. Začarana je z glasbo in išče trenutke, ki jo prevevajo z radoživostjo.

Tako,
nastati morajo stihi z glasnim veseljem,
oda radosti z Beethovnovim žarom,
hvalnica življenja,
pri kateri bi se za hip pomudil celo Ervin Fritz,
Janez Menart pa bi me,
če bi še živel,
potrepljal po plešasti glavi,
nekaj belih las je že zraslo,
in se zasmejal po slovensko,
malo pa tudi po francosko.

O Avtorici:

Marija Švajncer, slovenska pesnica, filozofinja in pisateljica, doktorica filozofskih znanosti, v svoji novi pesniški zbirki Vesele pesmi načenja eksistencialna vprašanja in v verze vnaša spoznanja o pisanosti človekovega bivanja. Vse skupaj načrtno odene v smeh in ironijo, čeprav se zaveda, da se v njenih stihih zrcali kaotični in v marsičem strašljivo nevaren svet. Odziva se na naravo in ljudi, take, ki v njej vzbujajo dvom, strah in žalost, a kdaj pa kdaj tudi prijetna občutja. Začarana je z glasbo in išče trenutke, ki jo prevevajo z radoživostjo.

Marija Švajncer je avtorica desetih filozofskih knjig, sedmih pesniških zbirk, petih romanov, treh lutkovnih iger, študije s področja literarne zgodovine, piše pa tudi filozofske članke, knjižne ocene (radijske, revijalne in spletne) in eseje. Je mama sinov Damijana in Zmaga ter babica vnukov Gala in Aljaža. Živi v Mariboru in je na svoje mesto zelo navezana.