Knjiga dvakratnega prejemnika Rožančeve nagrade (2014 in 2019).
Iz knjige:
Filmov sedemdesetih se ne da dovolj slaviti. To je bil čas, ko so nam filmi mežikali. In ameriški filmi, ki so nastali med letoma 1967 in 1977, so me naredili. Še vedno izgledajo fantastično. Mnogi izgledajo celo tako, kot da bi bili posneti danes. Zdajle. In ko to rečem, verjetno najprej pomislite na Botra, Kitajsko četrt, Francosko zvezo, Privatnega detektiva, Nashville, Let nad kukavičjim gnezdom – na monumente sedemdesetih.
V sedemdesetih je Hollywood prevzela nova generacija. Tem novim, mladim filmarjem so rekli Wunderkinds, Wonder Boys ali Movie Brats, sami pa so se razglašali za avtorje, kar je bila vedno dobra pretveza za filmsko revolucijo. In morali so izvesti revolucijo, če so se hoteli izraziti. Sedemdeseta so bila pač čas, ko je bil film umetnost št. 1. »Dekada, ko so še filmi nekaj pomenili,« pravi David Thomson. »Zadnje zlato obdobje ameriškega filma,« pravi Martin Scorsese. »Hollywoodsko resnično zlato obdobje,« pravi Pauline Kael. »Bogati, plodni detour,« pravi David Cook. »Kratko okno priložnosti,« pravi Noel King.
»Nevidno« montažo so zamenjali montažni preskoki, jump cuts, eliptično kadriranje, nenadni flešbeki, zumiranja, vožnje kamere, nestabilna, subjektivna kamera, »ribje oko« in ekscentrični snemalni koti, ki so gledalca dezorientirali. Idealne vizualne in moralne perspektive ni bilo več, s čimer so, pravi Geoff King, zavrgli tudi dominantno ideologijo, ki je podpirala holivudski klasični slog – afirmativno, optimistično ideologijo, ki je gledalcu dajala občutek varnosti in domačnosti, občutek, »da je svet urejen in razumljiv« in da so vsi konflikti rešljivi.
Mnenja o knjigi:
- »Kako lahko ultimativno knjigo o novem Hollywoodu napiše slovenski avtor? Knjigo, ki združuje enciklopedično znanje z bleščečimi insajderskimi informacijami? Knjigo, ki je literarni ekvivalent mega uspešnic, kot je Titanik? Moje sporočilo ameriškim prijateljem je: Štefančič ni izum kakega možganskega trusta z Zahodne obale, on res obstaja – bodite pozorni nanj! Če res želite vedeti, kaj se je dogajalo v Hollywoodu v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, se naučite slovensko – ali pa prevedite to knjigo!« – dr. Slavoj Žižek
- »Če drži Wendersova teza, da je Hollywood kolonializiral naše nezavedno, potem je pričujoča knjiga hkratna Razlaga sanj in Kapital našega časa: v vsaki izjemni analitični študiji se vedno skrivajo tudi vzvodi upora.« – Stojan Pelko
- »Še ena Marcelova knjiga, ki jo lahko prebirate vse življenje.« – Samo Rugelj
O avtorju:
MARCEL ŠTEFANČIČ, JR., (1960) je filmski kritik, publicist in avtor skoraj stotih knjig. Z zgodovino filma se je do zdaj sistematično spoprijel že nekajkrat, saj je v izjemni Maškaradi (2013) obdelal slovenski film od leta 1948 do 1990, v referenčni kritični enciklopediji Slovenski film 2.0 (2016), pa kritiško ovrednotil slovenske celovečerne filme iz četrtstoletnega obdobja samostojne Slovenije (1991–2016). Tudi zgodovini svetovnega filma je posvetil kar nekaj knjig. V zadnjem času je bila najbolj odmevna njegova obsežna mojstrovina Če umrem, preden se zbudim (2020), monumentalni pregled klasičnega obdobja filma noir od začetka štiridesetih let do konca petdesetih let prejšnjega stoletja. Zdaj v enakem formatu izhaja še močno razširjena izdaja knjige Zadnji film (prvi izid leta 2007), v kateri je Štefančič eruditsko popisal zlata leta Hollywooda od sredine šestdesetih do sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja.
Recenzija Bukla:
Revidirana, močno razširjena in z več kot tisoč dodatnimi filmi dopolnjena izdaja knjige Zadnji film 2.0 filmskega kritika, publicista in esejista Marcela Štefančiča, jr., avtorja skoraj stotih knjig, je monumentalni knjižni projekt na skoraj tisoč sto straneh, v katerem Štefančič na svoj brzostrelno enciklopedični način rezimira, analizira in interpretira ključno obdobje ameriškega (s tem pa tudi svetovnega) filma od sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko so nastali filmi, kot sta oba Botra, Kitajska četrt, Francoska zveza, Privatni detektiv, Nashville, Let nad kukavičjim gnezdom ipd., in ko se je zdelo, da je na filmu vse mogoče, torej v času, ko so kapitalne trende lahko lansirali tudi obstranci, včasih sicer za visoko ceno, pa do sredine sedemdesetih, ko se je rodil klasični filmski blockbuster, torej film, ki naj bi bil že vnaprej programiran za uspešnico, čemur je podrejeno vse, od koncepta produkcije do načina promocije, ki je korporativno ukalupil sodobni Hollywood. Knjiga je del štiridelnega projekta o zgodovini ameriške kinematografije; lani je izšel celovit in obsežen epos o filmu noir Če umrem, preden se zbudim. Slavoj Žižek je o knjigi zapisal naslednje: »Kako lahko ultimativno knjigo o novem Hollywoodu napiše slovenski avtor? Knjigo, ki združuje enciklopedično znanje z bleščečimi insajderskimi informacijami? Knjigo, ki je literarni ekvivalent mega uspešnic, kot je Titanik? Moje sporočilo ameriškim prijateljem je: Štefančič ni izum kakega možganskega trusta z Zahodne obale, on res obstaja – bodite pozorni nanj! Če res želite vedeti, kaj se je dogajalo v Hollywoodu v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, se naučite slovensko – ali pa prevedite to knjigo!« Še ena Marcelova knjiga, ki jo lahko prebirate vse življenje. – Samo Rugelj, Bukla 163
