V zaselku Pesniški Dvor ob reki Pesnici živi mogočna vinogradniška družina Gornik. Pisatelj pod drobnogled vzame njihovo usodo, vzpon in povojni propad. Zlasti ga zanima odnos med očetom Štefanom, slavnim pridelovalcem vina, in sinom Slavkom, ki ga ne »pokliče« zemlja, ampak pisanje. Tu so še jugoslovanski vojaki, ki gradijo severno Rupnikovo obrambno linijo, pa Nemci in nemškutarji, in tu so mladi, ki verujejo v utopične ideale boljševistične revolucije.

Zdi se, da zgodovinski »vlak smrti« vsem prinese nekakšno streznitev. Slavku po letih taboriščnega življenja v Dachauu ni več do pisanja … zato pa iskriva pripovedovalska žilica toliko močneje tli v Partljiču. Z zanosa polno, ljudsko obarvano in večkrat pretresljivo upodobitvijo nam približa kmeta in preprostega človeka. A ta presega lastni horizont s politično akcijo, preizprašuje tak angažma in išče pesniško resnico sveta.

O avtorju: 

Tone Partljič (1940), v Mariboru rojeni pisatelj, je s pisanjem začel kot dvajsetletnik v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je ustvarjal predvsem krajšo socialno prozo. Ko se je odpravil v mestni gledališki svet, pa je napisal okoli trideset uspešnih gledaliških komedij, nekatere (Ščuke pa ni, En dan resnic, Moj ata, socialistični kulak) so igrali po vsej Jugoslaviji. Za igro Moj ata, socialistični kulak je prejel Grumovo nagrado, za ves komedijski opus pa edini doslej Prešernovo nagrado za življenjsko delo – gotovo zasluženo, saj je najtežje nasmejati vedno malce žalostne in nekolikanj jezne Slovence. Nekaj navdiha je dobil tudi v času, ko je bil državni poslanec. Odkar je upokojen, piše obsežnejša prozna dela, najraje romane. Še vedno je poročen z Milko.