Gre za odpisan del mesta s povsem svojimi zakonitostmi, taborišče, kamor so strpali družbene izmečke brez prihodnosti, zapite nakaze, ali pa so se ti tja sami zatekli.

V slikovitih zgodbah, ki se mestoma spogledujejo s pisanjem Bukowskega, Celina, Becketta, De Sada in Burroughsa, Berckmans opisuje marginalno na kontroverzno-anarhističen način.

Zgodbe prevevajo absurdnost, popolna brezizhodnost, odsotnost vsakega upanja na boljši jutri…