Enkratna knjiga, literarna mojstrovina sui generis. Redkokdaj sem bral jezik, ki bi bil tako odmerjen in miren in bi vzpostavljal tako distanco opazovanja in pripovedovanja, obenem pa bi bil tako pomensko večplasten in čustveno do skrajnosti nabit z energijo in bolečino. Osupljivo je mešanje časov, celo celih zgodovinskih obdobij, vse to pa z minucioznimi opisi čutno nazornih detajlov. Od nastanka kozmosa prek milijard zvezd do zadnje kapljice vode, ki blodi svetlobna leta daleč, od Sokrata, Platona, Aristotela in naslovnega Nikomaha do današnjega časa turizma, beguncev in vojn, konzumacije in razpadanja sveta, vsa lepota in vsa groza!

Vso to bolečino zgodovine zmore nositi in vso to svetlobo čudežev bivanja zmore izraziti le velika in čista duša. Nomen omen: Dušan.

– Boris A. Novak

“Vse ima svoj logos, jezik odmeva v jeziku, samo tišina je brez prevoda.”

O avtorju: 

Dušan Šarotar (Murska Sobota, 1968) je pisatelj, pesnik, scenarist in fotograf. Študiral je sociologijo in filozofijo na Univerzi v Ljubljani. Vrsto let je bil član uredniškega odbora zbirke Beletrina in urednik časopisa AirBeletrina. Od leta 2000 je samostojni pisatelj. Je avtor številnih scenarijev za dokumentarne in igrane filme ter portrete slovenskih umetnikov. Piše tudi za otroke in lutkovno gledališče. V okviru EPK Maribor 2012 je imel v mariborski sinagogi razstavo avtorskih fotografij z naslovom Duše. Njegove pesmi in proza so bile vključene v več domačih in tujih antologij ter prevedene v številne jezike. Prejel je rezidenčni štipendiji v Avstriji (Krems) in Belgiji (Mons) ter gostoval na več mednarodnih festivalih in imel branja v številnih evropskih mestih. Osrednji temi njegovih zadnjih romanov, novel in poezije sta usoda judovske skupnosti in holokavst v Murski Soboti ter širše v Prekmurju.